J I 10 Y P GK Gorenjski Glaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20081003_L.pdf · Aleksandr u...

^(T I p f G O R E N J S K I 6 ^ S N I K O D L E T A 1 9 4 7 \ J I 1 0 Y PRVI PREDHODNIK TEDNIK GORENIEC LETA 1 9 0 0

Gorenjski Glas PETEK, 3. O K T O B R A 2008

Leto LXI, št. 7 9 , c e n a 1 ,25 E U R , 19 H R K ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK | ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH | NAKIADA: 22 .000 IZVODOV | WWW.CORENISKIGLAS.SI

Banke stabilne, prihranki varni Minister za finance Andrej Bajuk ob svetovni finančni krizi zagotavlja, da je slovenski bančni sistem stabilen in da so prihranki prebivalstva varni.

CVETO ZAPLOTNIK

Kranj - Ko se je v Z D A začela f i n a n č n a kriza, je povprečno p o u č e n i slovenski varčevalec oz . v lagate l j le z a m a h n i l z roko, češ - to je daleč od nas . Ko je k r i za u d a r i l a t u d i p o n e k a t e r i h vel ikih e v r o p s k i h finančnih us tanovah , se je ta-isti varčevalec prvič vpraša l , ali s e k a j l a h k o z g o ^ t u d i n j e g o v i m p r i h r a n k o m v ban-ki. M i n i s t e r za f i n a n c e A n -d r e j B a j u k se je o b t a k š n i h p o m i s l e k i h odzval z iz javo za javnost, v kateri je zapisal , da n a podlag i podatkov i n ana-

liz B a n k e S loven i j e ugo tav-l ja : s lovenski b a n č n i s i s t e m je s tabi len, vloge pa v a m e .

F i n a n č n a k r i za je kot šol-sk i p r i m e r pokazaJa, ka j po-m e n i g lobaUzadja : Slovenija n i o s a m l j e n o t o k s redi sveta i n p o s r e d n o občut i posledice ve l ike finančne k r ize . N a m e d n a r o d n e m t r g u s ta vse večji negotovos t i n nezaupa-n j e , za to b a n k e za poso jan je d e n a r j a zah teva jo p r e m i j o za t v e g a n j e oz . v i š j o o b r e s t n o m e r o . Evropska m e d b a n č n a o b r e s t n a m e r a E u r i b o r s e zvišuje , posledica višjega Eu-r ibora so višje obres t i za de-

poz i t e , a t u d i za poso j i l a ; s l edn je n a j b o l j občut i jo tisti, ki so n a j e l i posoj i la s s p r e -men l j ivo o b r e s t n o m e r o .

Č e so b a n č n e vloge prebi-valstva v s e d a n j i h r a z m e r a h d o n o s n e i n p r e d v s e m v a m e ( z a j a m č e n e d o zneska 22 ti-soč evTov), ime tn ik i de ln ic in "točk" v z a j e m n i h (delniških) skladov prvič m o č n o občut i-jo, d a p o t i vod i jo t u d i dol . Slovenski b o r z n i i n d e k s SBI 2 0 se je s a m o letos zn iža l za 45 odstotkov, m e d v z a j e m n i -m i sk lad i p a s o le r e d k i , ki i m a j o pr i e n o l e t n e m d o n o s u še pozi t ivni p redznak . Posledice f inančne krize: višje obresti za depozite, a tudi za posojila /Foto:Cora<)my{n

Našli ostanke dveh cerkva Ob obnovi ceste skozi Poljane so našli ostanke prejšnje cerkve sv. Martina in pokopališča (posmrtnih ostankov), ki bo po rekonstrukciji ustrezno označeno. • 6. stran

Pri nas je denar vreden več.

GorenjskaGremogor. I j G o r e n j s k a ^ Banka

1

95' G L A S O V A PREJA

J A V N O N A R O Č I L O Z A U M E T N I K A Umetniku naročilo, občini vodnjak Ljubl jana ima Robbov vodn jak , Trzin pa f o n t a n o - s k u i p t u r o a k a d e m s k e g a kiparja

M e t o d a Friica. Dolgo je t ra ja lo , da je iz n j e pritekla raz ig rana v o d a . Vodnjak , ki p o s t a j a s r c e Trzina, je naroč i la o b č i n a , z a n j si je d o l g o pr izadeva l ž u p a n

T o n e Peršak , p isa te l j In p r e d s e d n i k s l ovenskega PEN. O b a u m e t n i k a , kipar In p i sa t e l j - župan , bos t a g o s t a n a š e Preje,

z n j ima s e b o pogovar ja l publ ic is t M i h a Naglič .

Preja bo v C e n t r u Ivana Hr iba r j a v Trz inu , v dvo ran i M a r j a n c e Ručiga j , v če t r t ek , 9 . ok t ob ra 2 0 0 8 , o b 19. uri.

Pokrovitel j ica Glasove p r e j e je O b č i n a Trzin.

ercator Trgovski center Lesce

Pr«ûJe2,roJs.ni V soboto, 4. oktobra,

od 10. do 13. ure vabljeni na praznovaiô 2. OBLETNICE

dan VeMlimo M dnižariJa z vami.

Zavrteli boste * kolo srečo* ter /Mimvafi ) «.v hodo: si priigrali lepe nuRracle

• klovna Andy in Joli • hišni ansambe l Avsen ik

Sereila pa, kot se spodobi ob praviomitju, smo za trn pripravili deûstacije, roladn velikanko in rojstiii>diievM torto.

Za vsak nakup, ki ga boste opravili z Mercato Pika kartico, vam bomo podarili dvojne pike.

79 S

c a

P O L I T I K A

Bivši bodo iskali službe

Kaj bo počela peterica zdaj že bivših gorenjskih poslancev državnega zbo-ra? Bojan Honnan si bo poiskal novo zaposlitev, Mihael Prevc bo leto dni na plačilni listi državnega zbora in nato poklicni župan, Rudi VerSnIk bo poskušal najti dnjgo službo ...

A K T U A L N O

Elektro Gorenjska prijavil inšpekciji Matjaž Peskar z Jesenic je Elektro Go-renjska prijavil tržni inSpekciji, ker naj bi porabnikom začela zaračunavati 0,98 evra na mesec za stroške obde-lave In pošiljanja računov. Peskar je prepričan, da so ti stroški vključeni že v ceno električne energije.

3

G O R E N J S K A

Domačini proti igralnici

Civilna iniciativa je v Dvorski vasi in okoliških krajih zbrala že več kot pet-sto podpisov proti igralnici v turistič-no zdraviliškem kompleksu v Dvorski vasi. Radovljiški župan pojasnjuje, da je podelitev koncesije za IgralniSko dejavnost v državni pristojnosti.

S N O V A N J A

Znamenitih majolik bo odslej manj Po 1J3 letih so kamniške majolike -enega najbolj prepoznavnih sloven-skih spominkov s specifično ročno poslikavo, ki je ime Kamnika ponesel po vsem svetu - prenehali redno izde-lovati.

1 0

V R E M E

Danes bo cMačno, dopoldne bo

začelo deževati. VsdKtobo

dež vežinoma ponehal.

V nedelo gHfttj bo možna

slana. Cez dan bo sončno.

<0 4/9°C jutri: oblačno

http://www.coreniskiglas.si

POLITIKA danica.zavrl@g-^s.si

LjuagANA

Uredba o poslovanju z uporabniki v zdravstvu

Vlada je izdala uredbo o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu, nadgradnjo zakona o pacientovih pravicah, ki na-tančneje določa sis tem naročanja na zdravstveno storitev in uvaja zdravstveni kontaktni center . Po uredbi pacienti ne bodo čakali na izvedbo zdravstvene storitve na primarni rav-ni več kot 20 minut, na sekundarni in terciarni ravni pa ne več kot 6 0 minut od določenega termina. Ministrstvo za zdravje bo ustanovilo zdravstveni kontaktni center, ki bo uporabnikom posredoval različne informacije. Ministrstvo za zdravje mora v letu dni od uveljavitve uredbe zagotoviti delovanje Zdravstvenega kontaktnega centra, do 31. decem-bra 2 0 0 9 pa vzpostavi enotni zdravstveni portal. Izvajalci zdravstvenih storitev morajo po uredbi v dveh mesecih od uveljavitve uredbe vzpostaviti način naročanja na zdravstve-ne storitve, pri čemer vsaj e n o obliko elektronskega naroča-nja uvedejo v enem letu od uveljavitve te uredbe. D. Ž .

RADOVLJICA

SDS proti igralnici

Radovljiški občinski svet je na seji 24. sep tembra z glasovi županove koalicije (LDS, SD, Zares, SNS, SMS, Glas Žensk, DeSUS in Podjetniško-obrtniška lista) izglasoval soglasje družbi Predence, d. o. o., za opravljanje igralniške dejavno-sti. Svetniška skupina SDS je glasovala proti predlaganemu sklepu, ker njenim argumentom niso prisluhnili. Menijo, da občina ravna v nasprotju z lastno strategijo razvoja turizma, da zanemarja sociološko plat te dejavnosti in da gre že od začetka za sprenevedanje, češ da je bilo gradbeno dovolje-nje izdano že lani. "Glede na potek dogodkov, lahko sklepa-mo, da je župan zavestno preložil spre jemanje tega akta na čas po volitvah. V svetniški skupini SDS menimo, da je žu-pan s takim načinom dela poteptal lastna načela, sa j s e si-cer v javnosti rad kaže kot človek, ki mu je dialog z vsemi skupinami prebivalcev p rednos tna naloga. Kljub t e m u je (namerno.') obšel mnenje krajevne skupnost i Begunje in va-ške skupnosti Dvorska vas," s o v sporočilu za javnost zapi-sali v občinskem odboru SDS. D. Ž.

UuegANA

Zastopniki pacientovih pravic

Ta teden je vlada izdala odločbe, s katerimi se Imenujejo za-stopniki pacientovih pravic. Za območje Zavoda za zdrav-stveno varstvo Kranj je imenovana dr. Zlatka Jožica Remškar, dr. med., zaposlena v bolnišnici na Golniku. Zastopnike pa-cientovih pravic je uzakonil letos sprejeti zakon o paciento-vih pravicah, ima pa ga vsako območje, ki ga pokriva Zavod za zdravstveno varstvo. Do sprejetja ustrezne pokrajinske za-konodaje zastopnike Imenuje in razrešuje vlada. D. Ž.

mrilo izžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas

Knjigo prejme REZKA HODNIK, Bohinjsko jezero.

KOTIČEK ZA NAROČNIKE

PODARJAMO VSTOPNICE ZA VESELO V KRANJSKO GORO Naši cenjeni naročniki, ki bi želeli obiskati srečanje narod-nozabavnih ansamblov Veselo v Kranjsko Goro, vabljeni k sodelovanju. V Kranjski Gori bodo 18. oktobra 2008 v šport-ni dvorani Vitranc nastopili številni znani narodnozabavni ansambli: Alpski kvintet, Slovenski muzikantje, Vesele Šta-jerke, ansambel Karavanke in drugi. Če se želite udeležiti srečanja, vas vabimo, da odgovorite na nag radno vprašan je : Kje bo potekala prireditev Veselo v Kranjsko Goro? Odgovore nam pošljite do petka, lo . oktobra 2008, na na-slov Gorenjski glas, Bleivveisova cesta 4, 4 0 0 0 Kranj ali po e-pošti: narocnine(g)g-glas.si s pripisom VESELO V KRANJ-SKO GORO. Izžrebali bomo 10 nagrajencev, ki bodo prejeli po dve vstopnici. Imena nagrajencev bodo objavljena v Go-renjskem glasu v torek, 14. oktobra 2008, vstopnice pa bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Bivši bodo isloli službe v novem sklicu državnega zbora pet gorenjskih poslancev ne bo nadaljevalo mandata: Bojan Homan, Rudi Veršnik in Bojan Starman (vsi SDS), Anton Kokalj (NSi) in Mihael Prevc (SLS).

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Kranj - Matej LahoVnik, d o m a iz Velenja, ki je pred štirimi leti kandidiral v e n e m od kranjskih volilnih okrajev, takrat na listi s t ranke LDS, pa manda t nadaljuje kot po-slanec stranke Zares. Na le-tošnj ih volitvah v državni zbor je kandidiral v svojem domačem kraju.

Bojan S ta rman , sedaj že bivši poslanec SDS, sicer pa tudi župan občine Žiri, na le-tošnjih volitvah n i več kandi-diral. Stranka ga ni uvrstila na kandidatno listo in tedaj se je odločil za odhod iz poli-tike. Bojan H o m a n (SDS), ki je sredi preteklega mandata na pos lanskem sedežu za-menja l Pavla Ruparja, potem ko je ta vrnil poslanski man-dat, pa se je na letošnjih volit-vah spet potegoval za poslan-sko mes to . Tokra t m u ni uspelo. Kakšne načrte ima za prihodnost. '

"Najprej si b o m privoščil m a l o oddiha," je na na še v p r a š a n j e odgovoril Bojan H o m a n , ki ima veliko dela t ud i kot eden od podžupa-nov m e s t n e obč ine Kranj . "Sedaj se b o m posvetil t emu delu, ki ga je res veliko, in pomagal pri reševanju pro-blemov, ki ostajajo odprti že dese t le t je . Sicer pa b o m iskal novo zaposlitev." Malo preden je postal nadomest-ni poslanec, je H o m a n pre-vzel v n a j e m Petrolov ben-cinski servis Voklo, k jer je s eda j n a j e m n i c a njegova žena. Na vprašanje, ali t am

Na letošnjih volitvah je iz državnega zbora izpadlo pet poslancev prejšnjega sklica z Gorenjskega. / fom: conzd Kive :

vidi svojo p r i h o d n j o ek-sistenco, pa še ni želel odgo-voriti, češ da ima za odloči-tev še m e s e c dni časa. Sicer pa zatr juje , da m u tudi brez poslanskega mandata ne bo dolgčas. Da n i bil izvoljen, m u je žal le zaradi tega, ker je imel zastavljenih kar ne-kaj projektov, ki bi jih rad iz-peljal. "Tako pa je sedaj vr-sta na D a m i j a n u P e r n e t u , A leksand ru Ravn ika r ju in Darji Lavtižar Bebler, ki so izvoljeni n a območju Kranja

in bodo lahko kot poslanci naredili kaj za Kranj."

Še leto dni za razmislek

Kaj bo poslej delal Mihael Prevc (SLS), ki prav tako n i bil znova izvoljen za poslan-ca? "Najprej b o m izkoristiJ možnost , da s e m še leto dni na p lač i lnem s e z n a m u dr-žavnega zbora. V t e m času b o m f u n k d j o župana Želez-nikov opravljal še nepoklic-no, naslednje leto pa poklic-

no," je dejal Prevc, ki je sicer s 16,5 odstotka glasov voliv-cev na volitvah dosegel zelo dober rezul ta t . "Po številu glasov b i m i pr ipadal peti manda t stranke SLS, tako pa s e m postal žrtev krivičnega volilnega s is tema in se ni-s e m uvrstil v d ržavni zbor. To obža lu jem zlasti zaradi tega, ker bi kot pos lanec s tega območja lahko več storil za zagotovitev poplavne var-nosti Železnikov tudi v pri-hodnje. U p a m pa, da bo tudi nova vlada še naprej izvajala sanacijski program za kraje, ki so utrpeli največ škode v poplavah." Brez poslanskega mandata je po volitvah ostal tudi Kamničan Rudi Veršnik (SDS). "Glede na m o j o sta-rost in na št ir i letno odso-tnost iz službe n i m a m veliko možnosti," nam je odgovoril na vprašanje, kaj sedaj. "Pod-jetje, k jer sem delal, je med-t em postalo zasebno. Če bi imel prej kako uradniško de-lovno mes to , n a j b r ž n e bi bilo težav pri ponovni zapo-slitvi. Za upokojitev pa sem vendarle še premlad, tako da bom v letu dni poskušal naj-ti d rugo službo. Da n i s em več poslanec, mi je žal zlasti zaradi Kamnika, ki je sedaj brez poslanca, čeprav ima to območje 27 tisoč volivcev. Za mesto poslanca se je potego-val tudi župan Smolnikar . Dvojni f iuikdj i (županski in poslanski) naspro tu jem, saj moje štiriletne poslanske iz-kušnje kažejo, da je to delo zahtevno, župani pa so obi-čajno prihajali le glasovat."

Na vrsti je predsednik države Po dnevu glasovanja na volitvah poslank in poslancev v državni zbor, ki je bilo 21. septembra, si sledijo uradna dejanja predsednika republike in drugih državnih organov.


Ljubljana - Z današn j im d n e m naj bi rezultati volitev v državni zbor postali uradni. Za izvolitev d a v n e g a zbora šteje dan, ko so razglašeni uradni rezultati volitev s stra-ni državne volilne komisije in n j e n predsednik uradno pre-da poročilo o iz idu volitev p r e ^ e d n i k u republike. To se m o r a zgoditi na jkasne je 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega držav-nega zbora, W je bila 22. okto-bra 2004, torej do 7. oktobra.

Državni zbor skliče na prvo sejo predsednik republi-ke. Prva seja m o r a biti naj-kasneje 20 dni po izvolitvi dr-

žavnega zbora, vendar pred potekom mandata prejšnjega državnega zbora, torej pred 22. oktobrom letos. Med skli-cem in prvo sejo je treba na-meniti nekaj dni za pripravo na prvo sejo novega državne-ga zbora, ki jo skladno s po-slovnikom pripravi predsed-nik pre j šn jega državnega zbora. Ko je volja volivcev uradno ugotovljena, se držav-ni zbor sldiče brez nepotreb-nega odlašanja. Tako je bil v p re j šn jem manda tu državni zbor sklican v osmih dneh p prejemu poročila državne vo-lilne komisije.

Na prvi seji državnega zbora so predvideni nasled-n j i dogodki: kons t i tu i ran je

državnega zbora (ta se kon-stituira na prvi seji, ko je po-t r j ena več kot polovica po-slanskih mandatov), izvolitev vodstva državnega zbora (predsednik državnega zbora se izvoli na prvi seji po potr-ditvi pos lanskih mandatov , podpredsedn ik i in vodstvo delovnih teles pa na prvi seji ali najkasneje v 30 dneh po konst i tu i ranju) , ustanovitev poslanskih skupin (poslanci ustanovijo poslanske skupi-n e na jka sne j e v s e d m i h d n e h po kons t i tu i ran ju dr-žavnega zbora), posvetovanje s pos lanskimi s k u p i n a m i (predsednik republ ike se m o r a skladno z ustavo po-svetovati z vodji poslanskih

skupin, ko so te ustanovlje-ne, preden predloži državne-m u zboru kandidata za pred-sednika vlade). Nato pred-sednik republ ike predlaga kandidata za p redsednika vlade v izvolitev d ržavnemu zboru, in sicer po posvetova-nj ih z vodji poslanskih sku-pin, vendar najkasneje v 30 d n e h p o kons t i tu i ran ju dr-žavnega zbora. Volitve pred-sednika vlade v d ržavnem zboru se opravijo najprej 48 u r in n a j k ^ n e j e sedem dni po vložitvi predloga kandida-ture. Če je predsednik vlade izvoljen v državnem zbom, mora na jkasne je v 15 d n e h po svoji izvohtvi predlagati ministre.

AKTUALNO info@g-^s.si

Spet polne predavalnice Na kranjski fakulteti za organizacijske vede se bo v novem študijskem letu izobraževala že 50. generacija študentov. Na Jesenicah so slovesno odprli nove prostore Visoke šole za zdravstveno nego.

MATEJA RANT,

URSA PETERNEL

Kranj, Jesenice • O b zače tku novega š t u d i j s k e g a le ta je p redsedn ik repub l ike D a n i l o Ti i rk z J e sen i c , k j e r s e je udeleži l odp r t j a novih p ros -torov V i s o k e šole za z d r a v -s tveno n e g o Jesenice, n a g o -voril vse s lovenske š t u d e n t e . "Ob zače tku š tudi jskega leta že l im š t u d e n t k a m i n š t u d e n -t o m u s p e š e n š tud i j . Ž e l i m j i m tudi p r i j e tno š t u d e n t s k o življenje, ki je p o m e m b e n i n n e p o z a b e n de l š tudi ja . Profe-s o r j e m in d r u g i m , ki sodelu-jejo v p e d a g o š k e m p r o c e s u , ž e l im č i m več i skrenega pe-dagoškega vesel ja za d e l o z m l a d i m i l j u d m i , " je d e j a l p r e d s e d n i k S k u p a j z dekan i -co visoke šo le doc. dr . Brigito Skela Savič i n j e sen i šk im žu-p a n o m T o m a ž e m T o m o m M e n c i n g e r j e m je n a m e n u preda l nove p ros to re šole, v ka tero so vpisali d r u g o gene -raci jo š tuden tov zdravs tvene n e g e . Letos b o prvi l e t n i k ob i skova lo 7 2 r e d n i h i n 7 0 i z r edn ih š tuden tov , je pove-dala dekanica . Kot je dodala , že l i jo pos ta t i vodi lna v i soka šola za i zobraževan je m e d i -c in sk ih ses te r in d r u g i h za-pos len ih v zdravs tvu.

" B r u c e m ž e l i m , da bi kar n a j b o l j i zkor i s t i l i vse m o ž -n o s t i i z o b r a ž e v a n j a , k i j ih p o n u j a m o , i n da bi ka r n a j -lepše preživeli š tud i j sko leto, k i je p red vami , " je o b začet -

Začetek študi jskega leta na kranjski fokulteti za organizaci jske vede / foio: coiud

Z n o v i m š t u d i j s l d m l e t o m b o z a č e l a ve l j a t i n o v o s t , Id j o

p r i n a š a n o v e l a z a k o n a o z d r a v s t v e n e m z a v a r o v a n j u .

Š t u d e n t i , s t a r e j š i o d 2 6 let , p o n o v e m n e g l e d e n a s t a t u s

š t u d e n t a n e b o d o m o g l i b i t i več z d r a v s t v e n o z a v a r o v a n i

k o t d r u ž i n s k i č l a n i . Š t u d e n t i s i b o d o l ah i co z d r a v s t v e n o

z a v a r o v a n j e u r e d i l i k o t o b č a i u , č e r u m a j o l a s t n i h p r i h o d -

kov , a l i p a s i b o d o z a v a r o v a n j e p l ačeva l i s a m i . Z a o b v e z -

n o z d r a v s t v e n o z a v a r o v a n j e b o d o m o r a l i o d š t e t i p r i b l i ž -

n o 15 e v r o v .

k u n o v e g a š t u d i j s k e g a le ta š t u d e n t e p r v e g a l e tn ika k r a n j s k e fakul te te z a organi-zac i j ske vede nagovor i l v. d . d e k a n a d r . M a r k o F e r j a n . O b z a č e t k u n o v e g a š t u d i j -skega leta je z zadovo l j s tvom ugotavl jal , da letos v l ada zelo velik i n t e r e s za vp i s n a n j i -h o v o f a k u l t e t o . V š e s t p ro -g r a m o v r e d n e g a š t u d i j a je

v p i s a n i h k a r 312 nov ih š t u -den tov . "Letos s m o z a d n j i č vpisal i t ud i 75 n o v i h k a n d i -da tov n a s t a r e m m a g i s t r -s k e m p r o g r a m u in s to n o v i h kand ida tov n a d r u g i bo lon j -sk i s t o p n j i , k j e r je vp i s š e m o ž e n . " N a f a k u l t e t i l e t o s prvič u v a j a j o tutors tvo, v po-s topku a k r e d i t a d j e pa je t u d i t r e t j a b o l o n j s k a s t o p n j a , k i

b o z a m e n j a l a s e d a n j i z n a n -s tveni magis te r i j . "S fakul te-to za z d r a v s t v e n e vede pa p r i p r a v l j a m o tud i s k u p n i po-d i p l o m s k i p r o g r a m , ki ga b o m o p r e d v i d o m a začeli iz-va ja t i v p r i h o d n j e m š t u d i j -s k e m le tu , " je d e j a l M a r k o F e r j a n . P o d o b n o k o t n a d ru -g ih falcultetah pa s e sooča jo z z m a n j š a n i m v p i s o m n a iz-r e d n i d o d i p l o m s k i š tudi j , za ka r F e r j a n nava ja t i i razloge, i n s i c e r da l j š i č a s š t u d i j a , s p l o š n o recesi jo i n pojav šol, ki j i m konkur i r a jo , čeprav s e p o kakovos t i n e m o r e j o m e -riti z n j i m i . "Pro t i t e m u se b o m o bori l i s k o n k u r e n č n o klavzulo . Naš i p r o f e s o r j i p o n o v e m n e b o d o več s m e l i p r e d a v a t i z i m a j m a r i b o r s k e i n l j u b l j a n s k e u n i v e r z e , " je o b t e m dodal F e r j a n .

Elektro Gorenjska prijavil inšpekciji Odjemalci bodo morali začeti plačevati skoraj en evro mesečno za to, da jim bo Elektro natisnil in poslal položnice.

URŠA PETERNEL

Jesenice - O b p r e j e m u zad-n j i h položnic za elektr iko so o d j e m a l d elektrike prejeli ob-vestilo, v ka t e rem jih S e k t r o G o r e n j s k a obvešča o d v e h s p r e m e m b a h v o b r a č u n u e lek t r i čne e n e r g i j e . P rva je doda tek za v i soko p o r a b o , s č i m e r n a j b i spodbu ja l i bo l j r a d o n a l n o r a b o e lek t r ike . Bolj z a n i m i v a p a je d r u g a s p r e m e m b a , s katero so s e n a Elekt ru G o r e n j s k a odloči l i uves t i n o v d o d a t e n s t r o š e k voden j a r a č u n a . S 27. ok to-b r o m n a j bi, kot so sporočili , v s a k e m u o d j e m n i k u zače l i z a r ač imava t i 0 , 9 8 evra n a mesec za s t roške obdelave in pošiljanja računov . T o je pre-sene t i lo m n o g e o d j e m a l c e , eden od n j i h , Mat jaž Peskar z Jesenic, pa s e je odločil, da b o Elektro G o r e n j s k a z a r a d i

Matjaž Peskar / foi« mij buiovk

t akšnega "nezasl išanega lup-l j en j a l jud i in u t e m e l j e n e g a s u m a neuprav ičenega in ne-zakoni tega za računavan ja do-d a t n i h stori tev, Id to n i so , " pr i javi l t r ž n i i n š p e k d j i . Pe-skar j e proučil vel javne pred-pise i n prepr ičan je, da zara-č u n a v a n j e storitev voden ja ra-

č u n a n i v sk l adu z u r e d b o o ta r i f i i em s i s t e m u za p r o d a j o električne energi je . Material-n i stroški t i skanja in pošilja-n j a položnic so n a m r e č , k o t je prepr ičan, ž e vključeni v c e n o e lek t r ične e n e r g i j e . "Končn i uporabn ik i n a j bi d o d a t n o i n p o s e b e j p lačeval i za to, d a

n a m n e k d o izda r a č u n za opravl jeno storitev! Kaj se b o zgodi lo, če bodo stori tev ob-de l ave poda tkov i n t i skan j a r ač imov začeli p o s e b e j zara-čunavat i dis t r ibuter j i toplotne e n e r g i j e , pa RTV Sloveni ja , pa k o m u n a l n a podjet ja . . . , " se s p r a š u j e Peskar . Kot dodaja , b i Elektro Goren j ska z uved-b o p l ačevan ja s tor i tve , Id jo i m a j o ž e v r a č u n a n o v c e n o elektr ične eneigi je , nezakoni -to pr idobi l n a j m a n j 8 0 tisoč evrov m e s e č n o . Z a t o se je od-ločil z a pri javo T r ž n e m u in-š p e k t o r a t u R e p u b l i k e Slove-n i j e t e r p r i s to jne pozval, n a j u s t r e z n o ukrepajo . O n a m e r i Elektra Goren j ske je obvestil tud i Zvezo potrošnikov Slove-nije. Kot n a m je povedal Mat-jaž Peskar v s redo, odgovora i n š p e k d j e še n i dobil , ga pa vsekakor p r i čaku je v pr ihod-n j i h d n e h .

Propad štipendijske sheme? Regionalna razvojna agencija Gorenjske bo, kot kaže, namesto 240 novih štipendij podelila zgolj 35, čeprav je denarja do leta 2015 dovolj.

BOŠTJAN BOGATAJ

Kranj - Reg iona lna razvojna agenc i j a G o r e n j s k e je p r e d dnevi objavila javni r azp i s za podelitev š t ipend i j iz e n o t n e reg i j ske š t i pend i j ske s h e m e za šolsko le to 2 0 0 8 / 2 0 0 9 , Id j ih p o l e g de loda j a l cev sof i -nanc i ra še Javni sklad RS za razvo j k a d r o v i n š t i p e n d i j e (Javni sklad). V b-eh le t ih je a g e n d j a pode l i l a p r i b l i ž n o 130 š t i p e n d i j (te m o r a j o iz-plačevat i d o zak l jučka šola-nja) , l e tošn je po t rebe deloda-jalcev p o n o v i h š t i pend i s t i h pa, kot kaže . n e bodo izpol-n j e n e .

Letos s e j e n a javni poz iv za vstop v g o r e n j s k o š t ipen-d i j s k o s h e m o pr i jav i lo 45 podjet i j s 3 4 9 p o t r e b a m i po s o f i n a n c i r a n j u š t i p e n d i j za d e f i d t a m e poklice, o d tega je 2 4 0 n o v i h . V e n d a r Javn i sklad, ki je i z evropskega so-d a l n e g a sk lada d o leta 2015 zagotovil 19 mi l i jonov evrov, n e m o r e zagotovi t i d e n a r j a . " P r e d v i d e n a č a s o v n a d i n a -m i k a k o r i š č e n j a d e n a r j a p o ko ledarsk ih letih je nelogič-n a i n n a p a č n a . T a k o bi le tos dobi l i zgo l j d o b r o po lov ico p o t r e b n e g a d e n a r j a , v l e t u 2015 pa dva mi l i jona evrov," p o j a s n j u j e L idi ja Z e m e iz go-r e n j s k e r a z v o j n e a g e n c i j e , k j e r ž e tiri t e d n e ( tako k o t d r u g e r a z v o j n e a g e n c i j e v

Sloveniji) čakajo odgovor n a n j i hovo pr i tožbo o p re razpo-red i tv i d e n a r j a . T a k o n e vedo, k d a j i n koliko š t ipendi j bodo l ahko podelili .

"Pos topka sp loh n e more -m o nadaljevati , čeprav je raz-pis o d p r t d o 10. oktobra i n se kand ida t i za 2 4 0 š t ipend i j š e l a h k o pr i jav i jo . Č e i n k d a j b o d o i z b r a n i i n ko l iko šti-p e n d i j b o m o p o d e l i h , pa ostaja vprašanje ," p o j a s n j u j e Lidija Z e m e , ki z a reš i tev p r o b l e m a (v očeh delodaja l -cev, š t ipend i s tov i n javnost i so k r ivc i v agenc i j i ) vidi le n e k a j dob re volje p r i s t o j n i h n a J a v n e m skladu. V z a d n j i h letih j e a g e n d j a p r e k št ipen-d i j ske s h e m e podel i la okoli 7 0 odstotkov vseh razp i san ih š t ipendi j , ka r p o m e n i , da bi le tos p o t r e b o v a h d e n a r za p r ib l i žno 165 novih štipendi-stov i n dobr ih s to obstoječih .

V i š i n a š t i p e n d i j e je zan i -miva t ako za d i jake kot štu-dente , sa j v povpreč ju znaša 235 evrov, pr idobi jo pa jo lah-ko di jaki in š tuden t i , ki se od-ločajo za d e f i d t a m e poklice. N a j p o g o s t e j e g re z a s t ro jn i -ške, e l ek t ro tehn i ške in lesar-ske poklice, sledijo pok l id v g radben i š tvu , rač imalniš tvu , g o s t i n s t v u i n t u d i m e d i c i n -sko o seb j e , na jveč š t i pend i j pa so le tos razpisali v A a o n i -ju , D o m e l u , P o l y c o m u in M e r k u r j u .

Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA

Marija VoU ak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaptotnik, Danica Zavil Žlebir

UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI:

Boš^n Bogataj, Alenka Bnin, Igor Kavčie, Suzana P. KovaCe, Ur^ PetEmd, Mateja Rant, Stc^an Saje, Vilma Stanovnik, Sinnon Šubic,

Cveto Zapbtnik, Danica Zavri Žlebir, Štefen Žargi; stalni soddavd:

Maijana Ahačič. Maja Bertoncdj, Matjaž Gn^orič, Ana Hartman, Jože Kc^jek, Milena MiklaviSi Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Voli ak

OBUKOVNAZASNOVA Jernej Stritar, Tricikel

TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA Tina Dokl.Gorazd K a v «

LEKTORICA Marjeta Vozlič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamica pod it. 977)961 P" Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas. d.0.0., Kranj / Direktorica: Marija Vot jak / Naslov: 6letweisova cesu 4. 4000 Kranj / Te).: 04/201 42 00, ta: 04/201 42 13, e-mail: info®g-glas.5i; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (spre-jem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 8. do 19. ure / Gorenjski glas je f>oltednik, izhaja ob torkih in petkili, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska. Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnili prilog / Tisk: SET, d.d., ljubljana / Naroinina: tel.: 04/201 42 4> / Cena izvoda: 1,25 EUR. letna naročni-na: 131,25 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popu-sta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 % naročnina se upošteva od tekoče Številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: te).: 04/ 201 42

GORENJSKA

Drugič spremenili občinski proračun Za vzdrževanje in investicije na občinskih cestah v Žirovnici je v občinskenn proračunu namenjenih dodatnih 235 tisoč evrov.

ANA HARTMAN

Žirovnica - Zirovniški občin-ski svetniki so na zadnji seji sprejeli drugi rebalans letoš-njega proračuna. Prihodki so se povečali za 5,3 odstotka in znašajo 4,75 milijona ev-rov, odhodki pa so se pove-čali na 6,72 milijona evrov, kar pomeni 2,3-odstotno po-višanje. Razliko med pri-hodJd in odhodki bodo krili iz presežka preteklih let in 2 zadolževanjem v višini 65 ti-soč evrov. Kot je bilo zapisa-no v gradivu za občinski svet, je drugi rebalans potre-ben za nemoteno izvajanje investicij. "S tem ne dodaja-mo ali ne odvzemamo pro-jektov, gre za usklajevanja," je dodal župan Leopold Po-gačar.

Ker bodo pločnik ob regio-nalni cesti do mlekarne v Zabreznid gradili prihodnje leto, so to postavko zmanjša-li za 107 tisoč evrov, ki jih bodo porabili predvsem za prometno signalizacijo, jav-no razsvetljavo in investicije na občinskih cestah. Sred-stva za investicije v občinske ceste se bodo sicer z 216 ti-soč evrov povečala na 374 ti-soč evrov, največ zaradi ure-ditve cest ob gradnji kanali-zacije na Rodinah, dodatnih

78 tisoč evrov (skupaj 188 ti-soč evrov) je predvidenih za vzdrževanje občinskih cest. Kot je dejal Pogačar, so za občinske ceste letos narne-nili nekoliko več sredstev, ker jih v prihodnjih letih ča-kajo drugi veliki projekti. Za vodohran nad Smokučem je zaradi dodatnih del name-njenih 4 8 tisoč evrov več (skupaj 310 tisoč evrov), za vodovodno omrežje v Vrbi in na Breznid pa je name-njenih 297 tisoč evrov, kar je 139 tisoč evrov več kot v sprejetem proračunu. '

Zaradi dodatnih del (tudi arheoloških izkopavanj) je za kanalizacijo na Rodinah predvidenih 87 tisoč evrov več (skupaj 349 tisoč), za 162 tisoč evrov (na 1,2 mili-jona evrov) pa so znižali sredstva za gradnjo kanali-zadje v Vrbi in na Breznid, saj je gradnja cenejša od pri-čakovanj. 132 tisoč evrov manj bodo letos potrebovali za pripravljalna dela za ka-nalizadje Zabreznica, Selo, Moste, Žirovnica, Breg. Za povezovalne kanale pa bodo že letos nameni l i 79 tisoč evrov več (skupaj 152 tisoč), saj' kaže, da prihodnje leto zanje ne bo možno pridobi-ti evropskih kohezijskih sredstev.

Veselo v Kranjsko Goro S r e č a n j e n a r o d n o - z a b a v n i l i a n s a m L l o v

18. :0.2008 ob 20. uri

Kranjska Gora, športna dvorana Vitranc

Alpski kvintet Slovemki muzikan^e Mi^a kvintet Vesele štajerke Trio Klemen Rožer Ajasambel Karavanke

Triglav kvintet Katennan Ansambel Ejga Gorei^ski kvintet

TJC Cafi T IRRFBEFCRANJTLIB

Domačini proti igralnici Civilna iniciativa je v Dvorski vasi in okoliških krajih zbrala že več kot petsto podpisov proti igralnici.

MARJANA AHAČIČ

Dvorska vas, Radovljica -Pretekli konec tedna usta-novljeno Civilno gibanje Za ohranitev zdravega podeže-lja, ki nasprotuje igralniški dejavnosti v nastajajočem tu-ristično - zdraviliškem kom-pleksu Renesansa v dvorcu Dmča. v Dvorski vasi, je v ne-kaj dneh zbralo že več kot petsto podpisov podpore. Kot so povedali na novinar-ski konferend, bodo z vsemi pravnimi sredstvi poskušali preprečiti igralništvo kot eno od dejavnosti v nastajajočem kompleksu Renesansa.

Iniciativa je zato že pripra-vila petidjo proti načrtom in-vestitorja, družbe Predence, ki jo prav v teh dneh podpi-sujejo krajani Dvorske vasi in okoliških krajev. Občino Radovljica pozivajo, da pre-kliče dano soglasje za oprav-ljanje igralništva v Dvorski vasi, pristojne nadzorne službe pa, da preverijo legal-

nost poteka gradnje - za na-men igralništva naj bi v na-stajajočem objektu zgradili dodatne kletne prostore - in porabe pridobljenih 2,5 mili-jona evrov evropskih sred-stev za projekt. "Domačini in okoličani smo prepričani, da bo z igralnižko dejavnost-jo program dobil popobioma drugačno dimenzijo od tiste, ki nam je bila predstavljena doslej, in da je občinska vizi-ja razvoja turizma fersa, saj v praksi razvoj narekuje le moč kapitala in pohlep po hitrem zaslužku," poudarja predstavnik dvilne inidative Andrej Avsenek.

Kot je povedal Peter Gala, glavni projektant kompleksa Renesansa, takšnega na-sprotovanja niso pričakovali. "Iskanje ekonomičnosti pro-jekta pač pripelje do različ-nih rešitev," pojasnjuje dej-stvo, da igralniško dejavnost v kompleks vključujejo šele sedaj. "V javnosti se zdaj zmotno govori, da se bo

V bližini nastajajočega kompleksa Renesansa so že tr i igra lnice: v 3 k i l ome t r e o d d a l j e n i h Lescah, n a 7 kilometrov odda l j enem Bledu in 10 kilometrov oddalje-n i H r u š i c i . Po poda tk ih c ivi lne iniciat ive v n j i m najbl iž jo igralnico Tivoli v Lescah prihaja 8 0 odstotkov domač ih gostov.

Andrej Avsenek

spremenila osnovna dejav-nost objekta, kar ni res: osnovna dejavnost ostaja takšna, kakršno smo načrto-vali, v delu, ki smo ga prido-bili s privarčevanjem prosto-rov, pa smo videli možnost igralniške dejavnosti."

Radovljiški župan Janko S. Stušek pojasnjuje, da je z iz-dajo soglasja občinskega sve-ta za opravljanje igralniške dejavnosti v Dvorsld vasi ob-čina vstopila v postopek za dodelitev koncesije, ki je v državni pristojnosti. "Gre za dopolnitev načrtovane po-nudbe, če pa bi se izkazalo, da to pomeni tudi krnitev dogovorjene programske po-

lanko S. Stušek

nudbe, bo zagotovo potreb-na ponovna odločitev o spre-jetem soglasju. Enako velja za primer, če bo dvilna inid-ativa ali kdo drug predstavil argumente proti legalnosti izdanega soglasja," zagotav-lja župan.

"Sicer pa o vlogi družbe Predence Urad za nadzor prirejanja iger na srečo po-stopek še vodi, tako da do-končna odločitev o koncesiji še ni sprejeta. Ob tem po-udar jam, da je za vodenje politike na področju igralniš-tva pristojna in odgovorna država, ki odloča, komu in pod kakšnimi pogoji izda koncesijo."

Zbrali so se biserni maturantje Po šestih desetletjih so se v prostorih kranjske gimnazije znova zbrali maturantje, ki so v šolo začeli hoditi pred vojno, končali pa so jo kot tretja povojna generacija.

VILMA STANOVNIK

Kranj - "Kar zapišite, da smo danes bolj dobre volje, kot smo bili pred šestdese-timi leti. Takrat nas je skr-bela matura , pa tudi kaj nam bo prineslo življenje. Danes smo veseli, da smo pričakali tako visok jubUej in da smo še toliko zdravi, da smo spet prišli na našo gimnazijo," so zbrani pred vhodom v poslopje kranj-ske g imnazi je zatrjevali fantje in še posebno dekle-ta, ki so bili pred šest imi desetletji maturantje kranj-ske gimnazije.

Potem ko jim je zapel gimnazijski dekliški pevski zbor in ko jih je pozdravil se-danji ravnatelj mag. Frand Rozman, so si stiskali roke, čeprav so priznali, da se ve-čina dobijo vsaj enkrat na leto, tisti, ki živijo blizu sku-paj, pa se srečujejo celo po-gosteje. Nekaj je sicer že po-

Biserni maturantje so se dobre volje zbrali v domači kranjski gimnaziji. /Foto:conzdKiv<i<

kojnih, drugi pa so večinoma v dobri kondidji in zato sme-ha in dobre volje ni manjka-lo. "Smo trdna generadja, saj smo v gimnazijo začeli hodi-ti pred vojno, nato smo šola-nje prekinili in večina se nas je spet zbrala po vojni. Naš razrednik je bil od začetka

profesor Boris Rupnik, ki nas je pripeljal tudi do matu-re," so povedali biserni matu-rantje in dodali, da je bUo v gimnaziji nekoč marsikaj drugače, kot je danes, druga-če pa je bilo tudi po konča-nem študiju, saj mladih ne-koč ni skrbelo za službe.

Precej o svojih spominih so biserni maturantje kranj-ske gimnazije SMipisali tudi v priložnostnem biltenu, ki so ga izdali ob jubileju, ravna-telj kranjske gimnazije Fran-d Rozman pa jih je že pova-bil na jubilej ob 70-letmci mature.

GORENJSKA -

Domovi starejših odpr vrata obiskovalcem Ob mednarodnem dnevu starejših so včeraj v domovih starostnikov po Sloveniji odprli vrata obiskovalcem. Ponekod so pripravili tudi prireditve.

DANICA ZAVRI ŽLEBIR

Kranj • V Domu starejših ob-čanov v Preddvoru so ob dnevu odprtih vrat v sredo pripravili tradicionalno pri-reditev z nas topom otroške folklorne skup ine iz Pred-dvora, recitacijami stanoval-cev in petjem ženskega pev-skega zbora Josipine Tumo-grajske preddvorskega druš-tva upokojencev. Kot nam je povedala socialna delavka Mojca Sajovic, so posebno pozornost izkazali stanoval-cem Z okroglimi obletnicami bivanja v domu ter najstarej-š ima stanovalki in stanoval-cu . Tri desetletja v d o m u prebiva paraplegik Marko Bolka, najstarejša je s 9 6 leti Frančiška Drempetič, najsta-rejši pa 94-letni Pavel Mi-klavčič. V d n e v n e m prosto-ru, ki je ob letošnji 60-letni-d doma obnovljen, so posta-vili na ogled ročna dela sta-novalk in stanovalcev.

V D o m u upokojencev v Kranju sicer n i so posebej razglasili dneva odprtih vrat, po besedah socialne delavke Bojane Petrovič pa so kljub t emu veseli vsakogar, ki pri-de na obisk v njihov, d o m . O b tem so potekale vse de-javnosti, zaradi katerih je d o m odprt tudi navzven, od dnevnega varstva do skupin

V Domu starejših občanov Preddvor so ob mednarodnem dnevu starejših pripravili razstavo ročnih del stanovalk in stanovalcev. / Foto conzd Kav««

za prosti čas. Tudi v D o m u dr. Franceta Berglja n a Jese nicah ni bilo posebnega dne va odprtih vrat, ker so imeli ravno selitev znotraj d o m a Pač pa so včeraj povabili fol kloriste in pevski zbor s Hmš ice , da so nastopili za njihove stanovalce. V D o m u dr. Janka Benedika v Radov-ljici so v sredo za stanovalce priredili Tri čitalniške šaloi-gre Toneta Partljiča. Dan od-prtih vrat je bil včeraj, lani pa so ga priredih prvič in ob šte-vilnih šolarjih je d o m obis-

kalo tudi okoli 4 0 odraslih, je povedala direktorica Sonja Resman. Veseli so tudi dija-kov ekonomske gimnazi je , ki so tudi letos pripravili pri-jeten program. V Domu sta-rejših občanov Petra Uzarja v Tržiču je bil d a n odprt ih vrat v sredo, ko sta na prosla-vi za stanovalce nastopila Moški pevski zbor DU Tržič in harmonikar Janez Bečan, pripravili pa so tudi likovno razstavo. V Cen t ru slepih, s labovidnih in starejših v Skofji Loki se ob mednarod-

n e m dnevu starejših n iso odločili za dan odprtih vrat. Direktorica centra Silva Koš-njek pravi, da so vrata obis-kovalcem odprli spomlad i ob odprtju obnovljenih pros-torov. Ob 1. oktobru so se bolj posvetili stanovalcem: s s lavnostnim kosilom, zdra-vico in pozdravom. V teh dneh pa je v d o m u s koncer-tom gostoval tudi upokojen-ski pevski zbor Lipa iz Kra-nja, prejšnji teden pa so bili na obisku člani skupin sta-rejših za samopomoč.

Potrdili višje cene Tržiški občinski svet je potreboval celo uro za sprejem dnevnega reda seje v sredo. Kljub nasprotovanju je potrdil predloga višjih cen komunalnih storitev in otroškega varstva.

STOJAN SAJE

Tržič - Dnevni red za sejo s trinajstimi točkami so tržiški svetniki iz vrst SDS skušali oklestiti in spremenit i potek obravnav. Anton Šioštar, Dra-go Ficko in Pavel Rupar so se zavzeli, da bi vprašanja in po-bude članov občinskega sve-ta premaknili s predzadnjega na tretje mesto. Slednji svet-nik je predlagal tudi u m i k predlogov za povišanje cen Javnega podjetja Komimala Tržič in Vzgojno varstvenega zavoda Tržič ter dopolnitve načrta razpolaganja z nepre-mičninami Občine Tržič, če-m u r je večina nasprotovala. Drago Ficko je javno prote-stiral, ker so vse nj ihove predloge zavrnili.

Podobno so nadaljevali pregled zapisnikov sej. Svet-nike opozidje je moti l zapis-nik tretje izredne seje, ki so jo zaradi nesklepčnosti kon-čali brez obravnave vsebine. Svetnik Rupar je pojasnil, da jih na sejo ni bilo zaradi ne-upoštevanja njihovih predlo-gov sklepov. O n in svetnik Ficko sta zahtevala, da znova

skličejo izredno sejo. T e m u je župan Borut Sajovic na-sprotoval zaradi dodatn ih stroškov. Menil je, da je vse m o ž n o obravnavati na red-n ih sejah. Če naspro tna s t ran misli drugače, lahko sama skliče izredno sejo.

Najbolj vroča je bila raz-prava o predlogu povišanja cen k o m u n a l n i h storitev. Kot je dejal v. d. direktorja JP Komunala Tržič Sebasti jan Zupane, je njihov predlog že tretjič na m i z a h občinskih svetnikov. S p r e m e m b a je n u j n a zaradi večanja stro-škov in uskladitve cen z no-vim pravi lnikom za gospo-darske javne službe. Večina je dvignila roke za nove cene preskrbe s pitno vodo in od-vajanja odpadne vode; odlo-žili so le uvedbo nove storitve dal j inske š tevnine. Potrdili so tudi nove cene za zbiranje in prevoz k o m u n a l n i h od-padkov, zavrnili pa ceno za odlaganje preostanka odpad-kov. Predvideno 2,9-odstot-no podražitev cen v vrtcih so znižali na dva odstotka, koli-kor so načrtovali v prvi po-lovid leta.

MEDVODE

Zborovanje Jehovovih prič

v špor tni dvorani v Medvodaii bo v nedel jo , 5. oktobra, zborovanje jehovovih prič. Začelo se bo ob 9.50 in končalo ob 15.55. Tema zborovan ja bo Glej, da izpolniš s lužbo . Posebnost zborovanja bo krst v vodi. Vsi govori in prikazi bodo prevedeni v znakovni jezik. j. K.

NAKLO

Prihodki manjši od načrtovanih

Občinski svet Občine Naklo je obravnaval poročilo o uresničevanju proračuna v prvem polletju. Kot je pojas-nila računovodkinja Dragica Roblek, so imeli le 24 odstot-kov načrtovanih prihodkov za celo leto. Pričakujejo 6,8 milijona evrov, zbrali pa so jih 1,6 milijona evrov. Priča-kovali so višje vplačilo komu-nalnega prispevka za grad-njo v poslovni coni. Prodali še niso zemljišč na Polici in Gobovcih, denar od prodaje postelj v Domu starejših Na-klo pa bodo dobili šele jese-ni/ Župan Janez Štular je po-jasnil, da občina Naklo priča-kuje tudi 740 t isoč evrov iz Evrope za gradnjo kanaliza-cije v Dupljah. Ker so se tam dela šele začela, bodo letos izkoristili le s to t isoč evrov razpoložljive vsote. V prvem polletju so imeli 2,27 milijo-na evrov odhodkov, kar je dobrih 32 odstotkov, glede na letni načrt. S. S.

,. •»''•.IV

SODOBNE REŠITVE PO VAŠI MERI

PosidvnT [saket z izbiro Za podj in paket; ki snno mu d o ^ p m i e ^ Ošodnosti in prednoA PrHagodite ga lahko s v p j l n i ž ^ ^ Bi potrebam.

D v e m a obveziilma stontvama, trinšakcijskemu računu In ^Sodobni elektronski banki Abacom, dodajte vsaj dve storitvi, poslovno kartico Mastert)ard ali spletni pregled poskjvnega sodelovanja in splošno depozitno pogodbo ali pogodbo o sprEêmanja batiChlh plačilnih kartic. Poslovni skrbniki v AbanRF v a s priCakuJejo.

P o h u d t » : j F p s k ^ f>i:Eioviii paket. bH&âMsnele od 1 . 1 .2008 do ; 3 1 . 1 2 . .2006. Pr8WanM ne .veljajo m p i s « ^ storitve. Podjetje aO -žasebniK lWtko ugo(bxist) Izkoristi le «nknit. Pêt ne vUjuiKite kvatHtdranega digitalnega potrdila h« za££jtni kmticl ')n stroSkov ;

;,j;syarovar4a prt zavamvanicj 2a ponovno kartico MastetCard. Poggiza: jsktenltgv sptoSne depogltne poaoBaj^pologg.SOO.OO aiR za 10 dni '.

A B A N K A wiTO.abanko.si 1 inlo- abantaLsi I Abolon 080 1 3&3 BANKA PRIJAZNIH UUD!

GORENJSKA

ZALOG PRI CERKLJAH

Spominska gasilska vaja v Zalogu Prostovoljno gasilsko društvo Zalog je minulo soboto izpe-ljalo sektorsko vajo, ki so jo posvetili spominu na nekdanje-ga predsednika društva Tomaža Plevela, ki je tragično umrl pri črpanju vode iz kleti v lanskih poplavah. Na vaji je sodelovalo približno 95 gasilcev iz vseh osmih gasilskih društev v občini Cerklje. Ob tej priložnosti so namenu pre-dali tudi novo orodno prikolico. "Spomin na Tomaža smo počastili na način, ki bi bil njemu gotovo najljubši - z gasil-sko vajo in novo pridobljeno opremo za naše društvo," je ob tem dejal novi predsednik PCD Zalog Miro Janežič. V orod-no prikolico so gasilci namestili agregat, motorno brizgal-no, vodila, elektro opremo, cevi za malo motorno brizgalno, ročno orodje idr. "S to prikolico in orodjem od prej smo lah-ko predvsem pri vodnih ujmah koristni na vsaj štirih lokaci-jah," je pojasnil Janežič. Stroški izdelave prikolice znašajo dobrih 9.100 evrov, od tega so domači kmetje, obrtniki iri podjetniki prispevali 8.150 evrov, dodatnih petsto evrov pa je primaknila občina. Pri izdelavi prikolice so sodelovali tudi otroci, saj obe strani ponjave krasita risbi Nike Lončar in Anžeta Zupana. S. Š.

Našli ostanke dveh cerkva Ob obnovi ceste skozi Poljane so našli ostanke prejšnje cerkve sv. Martina in pokopališča (posmrtnih ostankov), ki bo po rekonstrukciji ustrezno označeno.

BOSTJAN BOGATAJ

Poljane - Na mestu, kjer so danes v Poljanah spomenik NOB, cesta Poljane-Javorje, zemljišča ter objekti do poto-ka, je še pred dobrimi petde-setimi leti stala mogočna ba-ročna cerkev sv. Martina, 150 let prej pa manjša gotska cer-kev, posvečena istemu svet-niku. Cerkev v Visoški kroni-ki na dveh mestih omenja tudi Ivan Tavčar - ob krstu in počitku glavnega junaka Izidorja.

S projektom Gorenjska pa-noramska cesta, ki ga v oW-ni Gorenja vas-Poljane sofi-nancira evropski sklad za re-gionalni razvoj, bodo uredili tudi cesto skozi Poljane. Že ob prijavi na razpis je občina računala na izpolnjevanje kultumo-varstvenih pogojev, saj bo tudi po obnovi spome-nik NOB ostal v dosedanji obliki, temelji cerkve kot ar-hitektumega bisera, ki je bila podrta po drugi svetovni voj-ni, kot tudi nekdanje pokopa-

Gorenjska""""^'

Naložba v vašo pri}wdnost O P E R A a p DONO RNANaRA EVROPSKA UNIJA Evropski socialni sklad

Regionalna razvojna agencija Gorenjske, BSC, Poslovno podporni center, d. o. o., Kranj v sodelovanju z delodajalci, občinami gorenjske regije, Javnim skladom RS za razvoj kadrov in štipendije ter Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve je v petek, 26. 9. 2008, objavila

JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGUSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM (GORENJSKA REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA - RŠS) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2 0 0 8 / 2 0 0 9

Štipendije iz Gorenjske R Š S so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju za nedoločen čas oziroma vsaj za čas štipendiranja zaposlili pri delodajalcu na območju gorenjske razvojne regije ali pa dmgače pomembno vplivali na razvoj v regiji. Višina štipendije se določa skladno z 28. členom Pravilnika RŠS, in sicer glede na razpo-ložljiva posredna sredstva za sofinanciranje kadrovskih štipendij. Višino štipendije poleg osnove sestavljata tudi uspešnost pri šolanju ter dodatek za prevoz oziroma bivanje. Štipendije za stare štipendiste iz razpisov 2 0 0 5 / 2 0 0 6 , 2 0 0 6 / 2 0 0 7 in 2 0 0 7 / 2 0 0 8 se bodo z novim šolskim/študijskim letom 2 0 0 8 / 2 0 0 9 prav tako sofinancirale iz E S S (preko Javnega sklada R S za razvoj kadrov in štipendije), zato pozivamo tudi vse stare štipendiste, da s e prijavijo na razpis.

Hkrati s kadrovskimi štipendijami BSC, d. o. o., Kranj razpisuje tudi posebne štipendije za tujino. Štipendije so namenjene študentom s stalnim prebivališčem na območju občine znotraj gorenjske regije, ki študirajo v tujini ter se šolajo za pridobitev izobrazbe, ki je v Republiki Sloveniji redka ali celo ne obstaja. Č e s strani J a v n e g a s k l a d a R S z a razvoj in št ipendije ne bo zagotovljenih (dovolj) sredstev za sofinanciranje štipendij, si B S C , d. o. o., Kranj (štipenditor) pridržuje pravico, da ne podeli vseh razpisanih štipendij. Rok za oddajo vlog je petek, 1 0 . oktobra 2 0 0 8 , do 1 2 . ure. Upoštevane bodo le pravilno označene in pravočasno prispele vloge.

DODATNE INFORMACIJE IN DOKUMENTACIJA

Javni razpis štipendij. Vloga za štipendijo (OBR 2), Navodila za izpolnjevanje vloge in Pravil-nik R Š S so dostopni na naslednjem naslovu: Regionalna razvojna agencija Gorenjske, B S C , Poslovno podporni center, d. o. o., Kranj, Cesta Staneta Žagarja 37, 4 0 0 0 Kranj in na intemetni strani wvm.bsc-kranj.sl. Dodatne infonnacije posredujeta Lidija Zeme, vodja projekta, ter Barbara Rupar, tel.: 0 4 / 2 8 17 230, emaslov: info@bsc^<ranJ.si

lišče manjše cerkve pa bodo označeni s tlaki. "Računali smo, da bodo delavci ob ob-novi ceste naleteli na ostanke cerkva in posmrtne ostanke, zato je rok za ureditev ceste postavljen čez eno leto," o morebitni upočasnitvi del pojasnjuje župan Milan Ča-dež.

Izkopavanja je ljubljanski Zavod za varstvo kulturne de-diščine začel v sredo, čeprav SO ddavd SCT temelje in po-

smrtne ostanke odkrili prejš-nji teden. "Iz katerega obdo-bja so posmrtni ostanki in kaj smo našli, bo več znanega čez kak teden, čeprav je zgo-dovina cerkve in pokopališča dobro raziskana in opisana," je povedala Alenka Ram&Jc z zavoda. V Poljanah je prvot-no stala gotska cerkev, podrli pa so jo ob zidanju baročne cerkve v dvajsetih letih 18. stoletja (v zidove so takrat vzi-dali nelaj figuralnih sklepni-

kov tn reber oboka, ki so jih našli ob rušenju cerkve leta 1954; hrani Loški muzej). Baročno cerkev so novembra 1944 minirali partizani (naj-prej zvonik), deset let kasneje pa so jo dokončno porušili, čeprav so bili predhodno iz-delani načrti za rekonstruk-cijo. Novo cericev (na drugem bregu Poljanske Sore) so na novi lokaciji po načrtih Antona Bitenca dogradili leta 1967.

Arheološka izkopavanja na gradbišču ceste skozi Poljane so se šele dobro začela.

Jubilej jezerske legende Vencij Krč je lokalna legenda, človek, ki je že več desetletij povezan z družbenim dogajanjem na jezerskem. 28. septembra je slavil 95 let.


Jezersko • Vendju Krču, naj-starejšemu Jezerjanu, je za praznik prišel voščit tudi žu-pan Milan Koqan. Vendj je namreč prava jezerska le-genda, Človek, ki je dal pečat Jezerskemu na več področjih družbenega življenja. Bil je pobudnik za gradnjo gasil-skega doma, ustanovni član planinskega družtva, pri turi-stičnem društvu je delal že od leta 1932, pred pol stolet-ja pa je spisal scenarij za Ov-čarski bal, Id se ga priredite-lji držijo še danes. Od leta 1929 je v domači cerkvi igral na orgle. Organist je bil pol-nih 71 let, nazadnje je igral na zahvalno nedeljo leta 2000. Do leta 1946 je imel na Jezerskem trgovino, pred nj im je bil trgovec že njegov oče, po katerem je Vendj po-dedoval še marsikaj druge-ga, med drugim tudi ljube-zen do glasbe in do domače-ga kraja, zato se je vsa leta tako kot oče vključeval v družbena dogajanja na Je-zerskem. Soddoval je tudi v

Venciju Krču Je za 95. rojstni dan voščil župan Milan Kocjan.

kul turnem dogajanju kraja in režiral več iger. Skorajda ni področja, kjer Vendj ne bi bil aktiven. Danes zaradi vi-soke starosti, slabega vida in sluha ni več dejaven kot ne-koč, še vedno pa bistrega uma spremlja dogajanje v domačem kraju in marsikdo rad prisluhne tej živi end-klopediji jezerske zgodovi-ne. Ko so Vendju nadonali-zirali trgovino, je postal raču-novodja pri kmetijski zadru-

gi, računovodske posle je vo-dil tudi za štiri jezerska pod-jetja, bil direktor trgovskega podjetja na Jezerskem, upo-kojil pa se je pri Živilih. Ob upokojitvi je prejel odlikova-nje, red dela s srebrnim ven-cem. Ponosen je še na eno visoko priznanje, ki je leta 2 0 0 0 prišlo z nadškofije s podpisom tedanjega nadško-fa in sedanjega kardinala Franca Rodeta. Dobil ga je kot dolgoletni organist

h;;:;«::::«««::««::« •• •• •••••• •• •• •• •••••• •• ••

vilma.stanomik@g-^s.si

Biatlonci ostajajo optimisti Uspehi na svetovnem prvenstvu v letnem biatlonu, nesreča Klemena Bauerja in Petra Dokla ter novica o nosečnosti Tadeje Brankovič Likozar so dogodki, ki so v zadnjem času odmevali v biatlonskem taboru.

MA;A BERTONCELJ

Ljubljana - Po vrnitvi s svetov-nega prvenstva v letnem bia-tlonu so se biatlonci ta teden predstavili pred novo sezono, do začetka katere pa je še da-leč. Prva tekma bo 3. decem-bra v Ostersundu na Šved-skem.

Apetite za zimsko sezono je z osvojitvijo dveh naslovov svetovne prvakinje v letnem biatlonu povečala Teja Giego-rin. Trener ženske ekipe To-maž Kos pa bo lahko resno računal le na dve tekmovalki: poleg Gregorinove še na An-drejo Mali, medtem ko bosta Dijana Ravnikar in Tadeja Brankovič Likozar sezono iz-pustili zaradi materinstva. Di-•jana naraščaj pričakuje janu-arja, Tadeja, ki jo še vedno pe-sti poškodba rame in bi bila sezona zanjo tudi zato i^;ub-Ijena, pa aprila. V ekipi je tudi mladinka Lili Drčar, od kate-re pa velikih rezultatov še ne pričakujejo. "Vse bo usmerje-no v posamične tekme, saj štafete ne bomo imeli," je po-jasnil Kos.

Tudi moški del reprezen-tance v sezono ne bo startal

Del biatlonske reprezentance (zadaj z leve): Tomaš Kos, Peter Doki, Klemen Bauer, Vasja Rupnik, Uroš Velepec, (spredaj z leve) Andreja Mali, Teja Cregorin, Tadeja Brankovič Likozar / FOM: Coraid KavJii

V polni postavi. Po poškodbi se je sicer vrnil fanez Marič, v nesreči med treningom s kolesom pa sta se poškodo-vala Klemen Bauer in Peter Doki. Slednji se je kmalu priključil ekipi, Bauer pa je moral na operacijo. "Iz dne-va v dan sem bolj optimisti-čen. Pretekli teden sem že

tekel, lahko hodim v hribe, doma kolesarim. Treniral bom po posebnem progra-mu. C e bo vse potekalo opti-malno, bi se lahko pripravil za svetovno prvenstvo," je bil kljub vsemu dobro razpol-ožen naš najboljši biatlonec pretekle sezone. Trener Uroš Velepec bo v ekipi imel

še Vasjo Rupnika, Jožeta Mdileta in G r ^ r j a Brvarja.

Naši pa se na tekmah sve-tovnega pokala letos ne bodo mogli predstaviti doma, saj so tekme na Pokljuki zaradi za-mude pri začetku gradnje no-vega centra na Rudnem polju vrnili mednarodni biatlonski

Na led jutri tudi dekleta Tako v domačem prvenstvu kot ligi EBEL so hokejisti že dodobra ogreli ledene ploskve, jutri pa se jim bodo pridružile še hokejistke.

VILMA STANOVNIK

Jesenice, Kranj - Minuli to-rek in sreda sta bila spet ho-kejska dneva. V lig? EBEL so naši državni prvaki na Jese-nicah gostili avstrijske prva-ke iz Salzburga ter jih pov-sem nadigrali. Ekipa Acroni-ja Jesenic je proti Red Buli Salzburgu slavila kar s 7 : 2 ( 2 : 1 , 2 : o, 3 : o). Poraz pa je v Gradcu doživela ekipa Tilie Olimpije, ki so jo domačini

Graza ggers premagali z 2 : o. Olimpija je tekmo 6. kro-ga proti Linzu odigrala že včeraj zvečer (do zaključka naše redakdje se še ni kon-čala), Jeseničani pa danes gostujejo pri Albi Volanu. V nedeljo Jeseničani gostujejo pri Innsbrucku, Olimpija pa doma gosti Dunajčane.

Vse bolj zanimivo je tudi v domačem hokejskem pr-venstvu, kjer je v 6. krogu ekipa Jesenice mladi po po-

daljšku s 3 : 2 premagala Tojo Olimpijo, Triglav je bil v gosteh pri Mladosti boljši z 1 : 4 , MK Bled pa so doma proti Medveščaku izgubili s 4 : 5 . Jutri bo derbi v Kranju, kjer ekipa Triglava ob 19. uri pričakuje vodilno moštvo Stavbarja, Jesenice mladi gostujejo pri Medveščaku, MK Bled pa pri Mariboru mladi.

Jutri pa se začenja tudi tekmovanje v ženski avstrij-

ski hokejski ligi, v kateri le-tos sodelujejo tudi hokejist-ke Triglava. V prvem krogu jutri, v soboto, ob 14. uri na domačem ledu v Kranju pri-čakujejo lanske prvakinje lige, ekipo Dec Dragons iz Celovca. Vstop na tekmo je prost, tako dekleta kot vodja ekipe Cveto Hafner si želijo čim več podpore s tribun, ki jih bodo prav gotovo napol-nile članice navijaške skupi-ne Trobentice.

Začela seje nova košarkarska sezona VILMA STANOVNIK

Domžale, Škofja Loka - Le-tošnja sezona v ligi UPC Te-lemach se za večino moštev začenja jutri, prvi tekmi prve-ga kroga pa so košarkarji odig-rali že minuli torek. Tako je ekipa Heliosa v Domžalah go-stila eldpo Epic Misel Postoj-na in pričakovano sbvila 100: 63. Bolj izenačen je bil boj med ekipama Krke in GeopU-na Slovana, kjer so Dolenjci v

domači dvorani z rezultatom 85 : 75 zabeležili prvo prven-stveno zmago. Poleg omenje-nih štirih ekip se bo v prvem delu tekmovanja merilo še osem moštev, ki se bodo pote-govala za ligo prvakov, ksunor se bo uvrstilo sedem ekip, pri-družila pa se jim bo še eldpa Uniona Olimpije.

Med moštvi, ki si v držav-nem prvenstvu znova želijo med osem najboljših, je tudi škofjeloška ekipa TCG Mer-

catorja. Varovance trenerja Matica Vidica pa za uvrstitev v ligo prvakov čaka hud boj, saj so od prejšnje sezone osta-

•li brez Jureta Eržena, Dina Muriča, Petra Hartmana in Saše Ljubenoviča. Kako so se na sezono pripravili, pa bodo lahko pokazali že jutri, v so-boto, ko v domači dvorani na Podnu ob 20.30 gostijo ekipo Hops Polzele.

Jutri, v soboto, pa lov za toč-kami začenjajo tudi moške

košarkarske ekipe v 1. B SKL Ekipa Triglava bo gostovala pri Jančah, v športni dvorani v Šenčurju pa se bo med 1. B ligaši predstavila ekipa Šen-čurja CP KR. Tekma v Šen-čurju se bo začela ob 19. uri.

Dekleta bodo v 1. SKL za ženske začela s prvenstveni-mi obračuni naslednjo sobo-to. Tudi letos bodo barve Go-renjske zastopale ekipe Ode-je, Triglava, Domžal in HIT-a Kranjske Gore.

VABILA, PRIREDITVE

Plezalni vikend v Tržiču - Jutri in v nedeljo bo v dvorani Trži-Ških olimpijcev potekalo državno prvenstvo v športnem ple-zanju. Začelo se bo jutri ob io. uri s tekmovanjem starejših dečkov in deklic, ob 14. uri bodo kvalifikacije članov in članic, ob 19. uri pa bo vrhunec, finale. V nedeljo ob 10. uri bodo na-stopili še cicibani in cicibanke, ob 13. uri pa mlajši dečki in de-klice. V. S.

Državno prvenstvo v minu golfu - Od danes do nedelje bo na Bledu potekalo absolutno državno prvenstvo v minu golfu. Posamezniki bodo tekmovali za naslove državnih prvakov, tekmovanje pa bo potekalo na mini golf igrišču nasproti hote-la Lovec. V. S.

Nogometni spored - V1, SNL bo ekipa Domžal jutri, v sobo-to, z začetkom tekme ob 20. uri, gostila MIK CM Celje, v 2. SNL pa moštvo Triglava Gorenjske v nedeljo gostuje pri Muri 05 v Murski Soboti. V 3. SNL - zahod bo že danes ob 19. uri ekipa Tinex Šenčurja gostila Avtoplus Korte, jutri ob 16. uri pa se bo moštvo Save Kranj v Stražišču pomerilo 2 ekipo Tolmi-na. Roltek Dob jutri ob i6. uri gosti Brda, Kamnik gostuje pri Taboru Sežani, Kranj pri Slovanu, Kalcer Vodoterm pa pri Adrii. Pari v i . gorenjski ligi so: Ločan - Šobec Lesce, Kranjska Gora - Visoko, Bohinj - Naklo, Velesovo - Alpina Žiri, Bled Hir-ter - Niko Železniki, H rastje Šenčur - Polet, v 2. gorenjski ligi pa igrajo: Preddvor - DLN, Bitnje - Trboje, Mimovrste Jeseni-ce - Podbrezje, Kondor - Britof Vse teme se bodo začele jutri ob 16. uri, le tekma Hrastje Šenčur • Polet bo v torek, 7. okto-bra, ob i6. uri. V. S.

Blejski odbojkarji na parketu že danes - Po zmagi v Zagrebu se bodo odbojkarji ACH Volleyja v srednjeevropski ligi predstavili tudi domačim navijačem. Tekmo z ekipo Posojilnice Dob bodo v dvorani v Radovljici odigrali že danes zvečer, začela pa se bo ob 19. uri. V. S.

Rokometni spored - V 4. krogu 1. A lige za moške bodo roko-metaši Merkurja v domači dvorani na Podnu v Škofji Loki ju-tri, v soboto, z začetkom tekme ob 18. uri, gostili ekipo Krke. V 1 . A ligi za ženske bodo rokometašice Škofje Loke KSI jutri gostovale pri Krki, Sava Kranj pa pri Olimpiji. V 1 . B ligi za mo-ške bo ekipa Aiplesa Železnikov jutri ob 20. uri gostila Sviš Pe-karno, v 1. B ligi za ženske pa se bodo rokometašice Merkur-ja Naklo z ekipo Hrpelje Kozina doma pomerile v ponedeljek ob 18.30. Začenja se tudi tekmovanje v 2. ligi za moške. Ekipa Radovljice se bo v domači dvorani SGTŠ jutri ob 20. uri po-merila z ekipo Mokerc Iga. Ekipa Cerklje P. Kepic gostuje pri ekipi Aleša Praznika, Kranj pa pri Škofljici. V. S.

FlorbalI spored - Hokejisti v dvorani bodo jutri in v nedeljo od-igrali 3. krog DP. Ekipa prvakov Insport bo jutri gostovala pri Bogojni, Zelenci Kranjska Gora pri Borovnici, ekipi Žirov in PQlycoma Brlog pa se bosta ob 18.30 pomerili v Idriji. V nede-ljo ob 18. uri bo v športni dvorani v Železnikih tekma med eki-pama Galaksa in Eirodom Škofja Loka. V. S.

Test hitre hoje - Na rolkarski progi na Kokrici pri Kranju bo ju-tri, v soboto, med lO. in 12. uro potekal preizkus hoje na 2 ki-lometra. Z njim bodo strokovnjaki ocenili vašo telesno zmog-ljivost in vam svetovali primerno telesno dejavndst. V. S.

Redni hitropotezni v Tržiču - ŠD Tržič jedro vabi vse šahiste in ljubitelje šaha na deseti redni mesečni hitropotezni šahovski turnir. Tekmovanje bo potekalo v ponedeljek, 6. oktobra, v prostorih Paviljonu Ferda Mayerja 4 v Tržiču, tik ob glavni poš-ti. Začetek tekmovanja ob 18. uri, prijave do 17.45. Sistem tek-movanja: 13 krogov, hitropotezno (5 minut), švicarski sistem. Kontaktna oseba: Jože Prašnikar, telefon: 04/5963-721, GSM: 040/238-150 ali e-naslov: jotko.nena@gmail,com. O. O.

Spodnja Besnia, sobota, 4.10.2008, ob 14. uri

Odprta dirka za kategorije dečkov in deklic - start ob 14. uri

Dirka za pokal Gorenjskega glasa za kategorizirane tekmovalce z l i c e n c o - s tart ob 14.30

Organizator: Kolesarski klub Sava Kranj v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Besnica. www.tadejvaljavec.com

http://www.tadejvaljavec.com

siinon.subic(§>g-glas.si

KRAN)

Romun mora vrniti ukradeni denar

Na kranjskem okrožnem sodišču so zaradi tatvine denar ja na pogojno kazen obsodili 32-letnega Romuna luliana Alina Ceaucescuja. Poročali s m o že, da je Romun 27. novembra lani v delikatesni trgovini v Kranju iz torbice 75-letne upoko-jenke ukradel kuverto z deset t isoč evri, ki jih je tega d n e dvignila v banki. Obtoženi je dejanje na sodišču priznal in povedal, da ga se je za krajo odločil v trenutku, ko je oško-dovanko v banki opazil pri dvigu velikega zneska denar ja . Tega namerava oškodovanki vrniti, je še zagotovil s o d n e m u sena tu . Prav na to upa tudi okrožni državni tožilec )anez Palovšnik, ki je tudi predlagal izrek pogojne kazni enega leta zapora s preizkusno dobo petih let, č e m u r je sodišče na koncu tudi prisluhnilo. Tožilec je v končni besedi pojasnil, da je sprva razmišljal o strožji kazni, da bi "tako obdolžene-ga kot druge potencialne gos te iz Romunije s podobnimi nameni odvračala od kaznivih dejanj", a je na koncu ocenil, da ima oškodovanka v pr imeru pogojne kazni še največ možnosti , da dobi denar nazaj. Če ji torej Ceaucescu v letu dni po pravnomočnost i sodbe ne vrne dese t tisoč evrov, bo mora! iti v zapor. S. Š.

Romun lulian Alin Ceaucescu bo moral upokojenki Iz Kranja v letu dni povrniti deset tisoč evrov. / foio: corud Kavfit

KRIi^INAL

KRAN)

Trai<torje le obljubljal

Kranjski policisti s o prijeli 35-letnika iz okolice Kranja, ki ga sumijo, da je ogoljufal več gorenjskih kmetov. V zadn jem času se je namreč na policijo obrnilo več oškodovancev, ki naj bi jih osumljeni preslepil, da jim bo za ugodno ceno pri-skrbel traktorje. Za sklenitev posla je zahteval avans v višini tisoč evrov. Ko jih je prejel, je "prodajalec" izginil, ogoljufa-ni kmetje pa so ostali brez naročenih traktorjev. Policisti so pri preiskavi ugotovili, da se je domnevni goljuf s svojimi "žrtvami" največkrat srečal na bencinskem servisu Voklo in tam z oškodovanci sklepal nikoli uresničene posle. Konec septembra so kranjski policisti zoper 35-letnika zbrali dovolj dokazov za utemeljen sum storitve treh goljufij, so sporoči-li s Policijske uprave Kranja. Policisti so za to spisali kazen-sko ovadbo, osumljenega privedli k preiskovalnemu sodni-ku, ta pa je zanj odredil pripor.

Vlomili v avtošolo

Kranjski policisti so prišli na sled štirim Kranjčanom, starim od i8 d o 22 let, ki s o sredi avgusta vlomili v avtošolo na Pla-nini v Kranju, od koder so odnesli dva računalnika in moni-tor, skupaj vredno okoli t isoč evrov. Osuml jene so pridrža-li, pri njih opravili hišne preiskave ter na ta način našli in za-segli računalnik in monitor . "Med obravnavanjem o s u m -ljencev je bilo tudi ugotovljeno, da je eden od osumljencev izsiljeval svojega vrstnika za denar," so še sporočili s Policij-ske uprave Kranj. Policisti b o d o zope r četverico mlad ih Kranjčanov napisali kazensko ovadbo zaradi storitve velike tatvine, zoper devetnajstletnika pa še kazensko ovadbo za-radi izsiljevanja.

Na fasado bodo še čakali

Pred dnevi je nekdo z gradbišča na Kidričevi cesti v Kranju ukradel okoli dvesto kvadratnih metrov fasadnega stlropor-ja in tako lastnika oškodoval za 1.760 evrov.

VOGLJE

Bo postal gozdar?

Neznani storilec je v torek v Vogljah iz garaže odnesel motor-no žago znamke Stihi In motorni žagi znamke Husquarna. Lastnika je tat oškodoval za približno osemsto evrov. S. $ .

Norveška gasilca v Kranju v okviru mednarodne izmenjave sta na petdnevnem obisku pri kranjskih poklicnih gasilcih njihova poklicna kolega iz Norveške.

SIMON ŠUBIC

Kranj - Odd Magnar Opgard in Vidar Gronberk, pomoč-nik direktorja in vodja izme-ne gasilske enote v norve-škem mestu Elverum, sta se odzvala povabilu kranjskih gasilcev na medna rodno iz-menjavo znanja in izkušenj pri gašen ju in drugih gasil-skih nalogah. "Gre za prvi takšen obisk, podobno pove-zovanje pa načrtujemo tudi z gasild iz Ostrave na Češkem, Beograda v Srbiji, La Ciotata v Frandj i in Antwerpna na Ni-zozemskem. Z medsebojno izmenjavo strokovnjakov želi-m o izvedeti čim več uporab-nega o različnih segment ih gasilskega dela. Norveška go-sta n a pr imer zanimata naš način reševanja z vrvno teh-niko in program tehničnega potapljanja, nas pa zanimajo predvsem norveške izkušnje z gašen jem gozdnih poža-rov," je pojasnil Matej Rejžar, strokovni vodja v Gasilsko re-ševalni službi Kranj.

Norveška gasilca, ki bosta v Kranju do jutri, sta prese-nečena nad v iden im. "Če-prav je Slovenija v središču Evrope, jo imamo Norvežani še vedno za del vzhodne Evrope. Navdušena sva nad opreml jenos t jo in uspo-sobljenostjo kranjskih gasil-cev, pa tudi nad urejenostjo mes t a ter prijaz;nostjo in gostol jubnost jo Slovencev," sta zatrdila O d d Magnar

Norveška gasilca se med kranjskimi gasilci dobro počutita, pohvalila pa sta tudi njihovo opremo In usposobljenost.

Opgard in Vidar Gronberk. Njuna gasilska enota v Elve-r u m u je največja v okrožju Hedmark , ki se razprostira na okoli 17 tisoč kvadratnih kilometrov površine, v n j e m pa živi 4 6 tisoč prebivalcev. Za poža rno varnost v celo-t n e m okrož ju skrbi 50 po-klicnih in 150 prostovoljnih gasilcev, v gasilski posta j i v mestu Elverum. v katerem sicer živi 2 0 tisoč prebival-cev, pa je zaposlenih trideset ljudi. Za pr imer javo povej-mo, da GRS Kranj pokriva območje s 75 tisoč prebivalci, v zavodu pa je 4 9 zaposle-nih.

"Največja razlika m e d n a š o in o p r e m o kran jsk ih gasilcev je v tem, da so naša gasilska vozila bolj univer-zalno opremljena, tu pa ima-te spedalizirana vozila, ki so n a m e n j e n a za gašenje , po-sredovanje v p rometn ih ne-srečah, nesrečah s področja nevarnih snovi. Mislim, da bi se dalo kar nekaj koristnih stvari, ki sva jih tu spoznala, uporabiti tudi pri nas," je po-vedal Opgard.

Norveška gasilca sta se med drugim udeležila dvodnevne-ga potapljaškega usposablja-nja, ki ga kranjski gasild red-no organizirajo v Premanturi

Ropar zagrozil Z nožem Gorenjski policisti so v štirih dneh obravnavali dva ropa, najprej na Bledu, v ponedeljek pa tudi v Kranjski Gori.

SIMON ŠUBIC

Kranjska Gora - Po t em ko je m i n u h petek zvečer nezna-ni mošk i oropal res tavrad-jo Pano rama n a Bledu, se je podobno zgodilo tudi v po-nede l jek zvečer v Kranjski Gori. Kot poroča po l id ja , je n e z n a n i stori lec ob 22 .50 vstopi l v b e n d n s k i servis Petro! v Savskem nasel ju in z n o ž e m zagrozil us lužben-c e m a te r od n j i j u večkrat zahteval denar . Z dnevn im izkupičkom v rokah je na-zadn j e izginil v t emo .

U s l u ž b e n c a s ta polici-s tom povedala, da je bil ro-par visok od 175 d o 180 cm, s r e d n j e postave, ob lečen je bil v siv pul i i n t e m n e j š e h lače , na glavi p a je ime l p o v e z n j e n o č r n o kapo z i z r e z o m za oči. Nosil je rokavice , obu t p a je bil v

Bencinski servis Petro! v Kranjski Gori je bil nova tarča roparja. / FOU: Anka 8ulov«

t e m n e j š a obuvala . Govori l je s lovensko z g o r e n j s k i m d i a l e k t o m . Policija obča-ne poziva, da ko r i s tne in-

f o r m a c i j e sporoč i jo na in-t e r v e n c i j s k o š tevi lko 113 ah a n o n i m n o številko 0 8 0 1200.

na Hrvaškem. "Kranjski ga-sild se lahko pohvalimo, da smo edina gasilska enota v dr-žavi, ki ima licenco za potap-ljanje z mešanico obogatene-ga zraka. Z n jo podal jšamo čas bivanja pod vodo do za dvakrat, za polovico skrajša-m o čas vračanja na površino, lahko se potopimo ^obl je ob trikrat večji varnosti," je ob tem pojasnil Vojko Artač, direktor GRS Kranj. Za ures-ničevanje zamisli o medna-rodni izmenjavi bodo kranj-ski gasilci skušah pridobiti tudi evropska sredstva, ki so na razpolago prav v ta namen, je še dejal Artač.

K R A T K E N O V I C E

JESENICE

Zbil pešca

v sredo o b 19.25 se je na Ce-sti mar ša l a Tita na Jeseni-cah zgodila p r o m e t n a ne-sreča, v kateri s e j e hudo po-nesrečil 62-letni d o m a č i n . 59-letni voznik osebnega av-tomobi la je vozil skozi se-maforizirano križišče in za-vijal levo, pri tem na preho-du za pešce ni dal prednosti 62-letnemu pešcu in ga zato zbil. Hudo ranjenega pešca so odpeljal i v t a m k a j š n j o bolnišnico. S. Š.

VocgE

Tat pod Joštom

Neznani storilec je pred dnevi pod Još tom vlomil v osebna avtomobila. Iz ene-ga je vzel to rbo za prenosni računalnik, mobilni telefon in več oblačil , iz drugega vozila pa si ni prisvojil niče-sar. Nepridiprav si je na ta način pridobil p remožen j -sko korist v višini okoli štiri-s to evrov. S.

45 P R I L O G A G O R E N J S K E G A GLASA UREDNIK: MIHA.NAGI.IČ@SIOI.NET

Letos mineva 150 let, odkar naj bi se pastirici Bernardki v Lurdu prikazala Marija. V tenn času je tja romalo tudi izjemno veliko Slovencev. Eni s prošnjo za ozdravitev, drugi kot verski turisti. Nekateri to početje obsojajo kot praznoverno, drugi ga priznavajo in privzemajo kot "duhovno terapijo"...

S Trubarjem v Lurd MIHA NAGUČ

N

Ko bi Trubar šc živel, bi videl, da

se je po njegovi smrti nagnjenje

Slovencev k romanju še okrepilo,

njihovo število v domačih

Brezjah in francoskem

Lurdu to nedvomno

potrjuje. Gre za največje

slovensko in svetovno

"duhovno zdravilišče"...

e, naslov zavaja - Trubar zagoto-vo n e bi šel v Lurd, tudi če bi še živel. Svoj

pogled na katoliški način ro-manja , ki je bil med Sloven-ci globoko zakoreninjen že v n j egovem času, je izrazil v z n a m e n i t e m n e m š k e m Po-svetilu kralju Maksimiljanu, objavljenem n a začetku Pr-vega dela novoga testamenta v glagolid (leta 1562, v knji-gi, ki je bila namenjena Hr-vatom). Pri svojih "Lubih Slovendh", ki jih je imel si-cer zelo rad, je prepoznal in grajal n j ihovo praznover-n o s t "To je dobro, dostojno, zvesto, resnicoljubno, pokor-no, gostoljubno Ln milo ljud-stvo, ki se pr i jazno in lepo vede do vseh tujcev in do vsakogar. Toda preveč in p r e m o č n o je praznoverno, kajt i k ran jsko in slovensko dobrosrčno ljudstvo hoče vse svoje zadeve pri Bogu, pri Devid Mariji in pri svetnikih urediti samo s pogostim bra-n j e m in us tanav l j an jem maš , s pr isostvovanjem pri nj i l i . z bi l jami, z darova-n jem, z rožnimi v e n d , z og-n jem, s pr ižiganjem sveč, s procesi jami, z blagoslovlje-n o vodo, soljo, p a l m a m i , s kajenjern in kropl jenjem, z da l jn im r o m a n j e m in zida-n j e m novih cerkva. S t em hoče odvrni t i vse nesreče, vse božje kazni, razne bolez-ni, draginje, vojske in nevih-te, odgnat i hudiča iz obla-kov, s polja, Z dvorišča, od ži-vine, iz hiše in od postelje in tako doseči dobro letino, mnogo žita, vina, živine, mir pred Turki in dolgo življenje. Celo r a jn im hoče pomagati iz vic v nebesa, da bi dosegli večno zveličanje. In če kdo v hiši zboli, napravi bolnik ali kdo drug names to njega, n. pr . oče ali mati , zaobljubo, da hoče prinesti in dati veli-ko darilo Devid Mariji ali ka-k e m u d r u g e m u svetn iku v tej ali oni cerkvi, bodisi gove-

do, vola, tele, ovco, neka j funtov voska oziroma ustre-zajoče vsoto denarja ali naj-boljšo bolnikovo obleko ali pa da pojde na daljno roma-nje. Zato romajo prečesto v Rim, Loreto in v Oetting na Bavarsko preko Sankt Wolf-ganga, a redno vsakih sedem let v Aachen ob s p o d n j e m Renu. Sezidali so in še zida-jo poleg svojih ž u p n i h cer-kva skoraj na vseh posestvih hr ib ih in lepih ravninah, v gozdovih i n š u m a h velike cerkve, včasih po dve skupaj, tako da je v mnogih župni-jah sezidanih po 2 4 in več postranskih cerkva in kapel in vsak dan se še grade. In tolikšno pogansko in nepo-t rebno z idan je u g a n j a j o samo na prigovarjanje in po-velje l ahkomise ln ih , nor ih in nepoš t en ih ljudi, ki jim namreč trdijo in pravijo, da se jim je prikazala v sanjah, v s n u ali sploh ponoči Devica Marija ali tudi kak d rug svet-n ik ali svetnica."

Zd i se , da je T r u b a r po-z n e j e (v Katek izmu iz leta 1575) svoje poglede na roma-n je še zaostril, motile so ga "očitne nerodnosti" ki so se pri božjepotništvu dogajale: "od take hudobe . . . kir so se pe r tacih cerkvah s t e m ru-m a n e m , skr iž ihojenem zgo-dile inu še zdaj gode, bi m i mogli ene velike bukvi, kate-re bi ne mogel oben r imski osel nesti, napisati . . ." O teh rečeh piše t u i Niko Kuret v Prazničnem letu Slovencev, v poglavju Na božjo pot. "Pri množicah romarjev in med več tedensk im b ivan jem se je dogodilo marsikaj: nasto-pale so bolezni, m n o g o ro-mar j ev je pomr lo in so jih pokopaU v tuj i zemlji, a tudi poroke niso bile redke. Ob-ha ja l i so j ih 'po slovenski kmečki šegi', kar je bil vsa-kokrat dogodek tud i za kohiske domačine. Romarji n iso samo molili, ampak so se tudi poveselili . Poročila govore o ' spošt l j ivem ra ju po p r a s t a r e m hvale vred-n e m običa ju in čednos tn i

navadi enako zgledu kral ja Davida', ki so ga slovenski romarj i zaplesali ob večerih pred spanjem."

Kakorkoli že, ko se je pred 150 leti pastirici Bernardki Soubiious v znamenit i votli-n i na obrob ju mes ta Lurd domnevno prikazala Marija, je bil Primož Trubar že dol-go v nebes ih (domnevno) . Gotovo pa je, da bi tudi v pri-meru , če bi še živel, množič-na romanja katolikov v Lurd obsodil. Tudi teolog Joseph Ratzinger je bil do takšn ih pojavov zadržan, ko je bil še kardinal . Kot papež Bene-

dikt XV. pa je nedavno s a m obiskal največje katoliško ro-marsko središče na svetu.

Ko bi Trubar še živel, bi vi-del, da se je po njegovi smrt i nagnjen je Slovencev k roma-n j u še okrepilo, njihovo šte-vilo v domač ih Brezjah in francoskem Lurdu to nedvo-t imo potrjuje. Gre za največ-je slovensko in svetovno "du-hovno zdravihšče*. Tudi če bi se številne ozdravitve v r e sn id ne zgodile, gre za ve-lik fenomen, Id ima svoj eko-nomski temelj, "verski turi-zem" : s a m o Pariz i m a več nočitev kot Lurd (doslej ga je

obiskalo več kot 2 0 0 milijo-nov vernikov, 6 milijonov na leto). To je dobro za Lurd. Če imajo kaj dobrega od roma-nja tudi verniki sami, je vse s k u p a j še bolj upravičeno. "Moč l jubezni je močne j ša kot zlo, Id n a m grozi," je v Lurdu zatrdil papež. In do-dal, da bi morali vemiki žive-ti v "nepremagl j ivem upa-n ju , ob čemer n e smejo ver-jeti tistim, ki trdijo, da s m o u je t i v pogubn i moči svoje usode". Res, upanje je tisto, kar nas drži pokonci. In za ohranitev u p a n j a tudi Lurd ni predaleč.

Kaj dobiš, če v spletni brskalnik vtipkaš besedi "Madonna" in "Lourdes": sliko slavne zvezde In njene hčerke Lourdes!

DEDIŠČINA Snovayya

Po 153 letih so kamniške majolike - enega najbolj prepoznavnih slovenskih spominkov s specifično ročno poslikavo, kije ime Kamnika ponesel po vsem svetu - prenehali redno izdelovati.

Znamenitih maj olik bo odslej manj jAiNA PAIADIN

V času hitrega tehnološkega

razvoja in miselnosti,

daje vse tuje boljše kot

domače, ročno oblikovanje in slikanje nista

bila cenjena in proizvodnjaje

kmalu postajala osamljena. Cenjena je

bila le tehnična keramika...

Slikarke kamniškega podjet ja ETI Svit, naslednika prve ka-.. mn i ške keramične delavnice, k jer so

začeli izdelovati majolike, v teh d n e h poslikavajo že zadnje odlitke majolik, saj so se dolgoletne govorice o z m a n j š a n j u obsega progra-ma dekorativne keramike, v poletnih dneh dokončno uresniči le . Sprva nekakšno o la j šanje zaradi dolgoletne negotovosti, nato pa razoča-ranje in žalost. "Naše majoli-ke so bile prepoznavne pov-sod, a našega dela okolica ni cenila," razloge za omejitev p rograma, ki so se nabirali vrsto let, povzame Irena Ra-dej, pooblaščenka direktorja in dolgoletna slikarka ter vod-ja dekorativnega oddelka v podjet ju ETI Svit.

Keramična delavnica v Kamniku , p redhodnica da-našn jega podjet ja , je bila us tanovl jena že leta 1855, ustanovi l pa jo je Flori jan Konšek, ki je v svoji delavni-ci zaposloval predvsem češke delavce in u v ^ češke suro-vine. Leta 1878 je delavnico po večkratni menjavi lastni-kov kupil Blaž Šnabl in s ka-kovostnimi keramičnimi iz-delki m u jo je u spe lo pov-zdigni t i ob bok taJcrat zelo pr iznani dunajski keramiki. Še bolj uspešen je bil njegov sin Blaž, ki se je preusmeri l v izdelovanje okrasne kerami-ke in tudi prvi pri nas začel izdelovati majoUke. Ob kon-cu 50. let 20. stoletja se je de-lavnica priključila Kerami-čno-kemični industri j i in se preimenovala v Svit. V t em času se je v podjetju zaposli-la dekorativna slikarka Mari-ca Ftičar, z n j e n i m priho-d o m pa se je začelo danes najbolj prepoznavno obdobje izdelovanja majol ik s peča-t o m kakovostnega spomin-ka. O b koncu 70. let 20. sto-letja so v dekorat ivnem od-de lku zaposlili z a d n j e štiri slikarke, saj kasne je kadra niso več pomlajevali, in v tej zlati dobi, ko je bilo izdelova-n j e in prodaja majo l ik in drugih ročno poslikanih ke-

ramičnih izdelkov na vrhtm-cu, se je v podjet ju kot slikar-ka in nekdanja štipendistka zaposlila tudi Irena Radej.

"V času hi t rega tehnolo-škega razvoja in miselnosti, da je vse tu je boljše kot do-mače, ročno oblikovanje in slikanje žal nista bila cenjena in proizvodnja v n a š e m od-delku je k m a l u postajala osamljena. Cenjena je bila le tehnična keramika, in če po-gledam nazaj , s m o vseh tri-deset let, kolikor sem sama v podje t ju , predstavljali ne-kakšno posebnost - samo za-radi p rog rama majol ik. In šlo n a m je dobro. V oddelku nas je bilo zaposlenih šest-najst, od tega deset slikarjev, in imeli s m o ogromno proiz-vodnjo, prodali s m o vse, kar s m o naredili. Po vsej Slove-niji in vsej Jugoslaviji." Izde-lovali so več kot devetdeset različnih ročno posl ikanih dekorat ivnih izdelkov, m e d drugim tudi enajst različnih velikosti tedaj najbolj iskanih majolik. Slikarji so na kera-miko risali grbe slovenskih in jugoslovanskih mest , po-krajinske in cvetlične motive, razne vzorce in zaščitne zna-ke, embleme in podobno.

V t e m obdob ju se je Svit povezal s p o d j e t j e m ETI iz Izlak, trg se je začel zapirati še pred razpadom Jugoslavi-je in . sp lošna mise lnos t je majoliki napovedovala h u d e čase. "Z neko krizo se je ta oddelek spopadal ves čas -preprosto n i s m o bili cenjeni. Našega dela okolica na žalost ni znala prepoznati in pravil-n o ovrednotit i . In vse to je bilo povezano s splošno mi-selnostjo - kar je bilo tuje , je bilo super , domače n i bilo vredno veliko," pravi Radeje-va in dodaja, da je bila napa-ka morda nare jena tudi pri pomanjkl j iv i promoci j i n j i -hovega programa.

Nobena, še tako močna in prepoznavna oblika dedišči-ne se žal ne obdrži brez eko-nomskega računa, čeprav tako ne bi smelo biti. Izvirni greh, zaradi katerega danes že mnogi žalujejo za najbolj p r epoznavn im k a m n i š k i m s p o m i n k o m , je bil s to r j en leta 1999, k o je prišlo do re-

Irena Radej, slikarka majolik in vodja dekorativnega oddelka v podjetju ETI Svit /fotoiiasraPaM.n

organizacije podjetja. "ETI je iz svojih enot naredil hčerin-ske družbe in takrat s m o po-stali ETI Svit. Postali s m o sa-mostojni , a takratno vodstvo podjet ja n i znalo izkoristiti priložnosti, ki so se pojavile. Čeprav je zanimanje za roč-no delo in slovensko dedišči-no spet vse bolj naraščalo in smo naročila v naši delavnid k o m a j sproti podelali , eko-nomskega učinka n i bilo in že pred leti je dozorela odlo-čitev, da se program ETI Svit proda. ETI je imel za nas dol-go veliko posluha, ravnali so v d u h u dobrega gospodarja, a zdi se m i krivično, da je okolica od nj ih pričakovala, da n a s bodo ohranjali pri živ-ljenju. To bi morala biti gle-de na bogastvo vse te dedišči-ne dolžnost širše skupnosti . V tem času sem bila večkrat na pogovorih pri ž u p a n u in v kamniškem muze ju , a bilo je očitno, da naše krize niso je-mali resno."

V zadn j ih neka j letih so p r o g r a m skušali prodati , a velikega zanimanja ni bilo -tudi se ne prodajo kar vsake-m u . Želijo namreč, da proiz-vodnja os tane v Kamniku , saj majolik zaradi dolgoletne

tradicije ne more jo izdelovati kar kjerkoli. Majolika s a m a po sebi ni zaščitena - oblika je splošna, poznana tud i drugje po Evropi, edinstvena za ETI Svit pa je specifična poslikava, ki se je razvila predvsem v zadnj ih šestdese-tih letih.

Program ETI Svit je bil s 1. ju l i j em pr ipo jen mat ičn i družbi , v teh d n e h slikarke opravljajo še zadnje poslika-ve na že odli t ih izdelkih. Nato bodo mode le , ter vse ostale pr ipomočke, naprave i n izdelke s k r b n o popisali , zaščitili in shrani l i , sa j j ih bodo odslej naprej uporablja-li le še občasno, po potrebi, po naročilu. "V teh dneh pri-pravljam tudi popis predine-tov, ki jih b o m o izročili Na-r o d n e m u muze ju , v Kamni-k u za nas žal niso pokazali dovolj zanimanja . Zelo si že-l im, da bi lahko v d o m a č e m m e s t u uredili neko spomin-sko sobo, še bolj pa, da b i majolika postala javno dobro i n tako živela tudi napre j . G r e za zgodovinsko vred-nost, ki mora ostati tu. Pravi greh bi bil, če to ne bi spet zaživelo!" pravi Irena Radej, ki v podjet ju ostaja prav zara-

di upanja po vnovični oživit-vi proizvodnje majolik.

V kamniškem muze ju so s s tanjem seznanjeni, a očitke o slabem posluhu zavračajo. "Kar se dogaja z dolgoletno tradicijo izdelovanja kerami-ke in majolik v Kamniku, nas resnično žalosti. Muzej je jav-ni zavod, ki skrbi za premič-no kul turno dediščino, torej hrani i n prezentira ohranje-no dokumentacijo, naprave, izdelke, informacije 6 poteku izdelave, zgodovinske poda-tke ipd. tudi o posamezn ih gospodarskih panogah, n e more in ne zna pa strokovno ali finančno reševati samega razvoja ali propada gospodar-skih dejavnosti, kot je odde-lek ETI Svit. Rešitelje za po-dano s i tuadjo je treba islati drugje. Muzej lahko le poskr-bi, da se ta dejavnost resnič-no ne pozabi na ta način, da poskrbi za h rambo Svitovih izdelkov, ki bi nudi l i v pri-hodnosti možnost za njihovo prezentadjo," je povedala di-rektorica Zora Torkar.

A upan je ostaja, je prepri-čana predvsem Irena Radej, sa j bo javnost spoznala, da majolika preprosto n e s m e v pozabo.

SLIKARJEV VRT Snomnja

"Razen slikanja in vrtnarjenja nisem dober v ničemer," je nekoč rekel sloviti impresionistični slikar CIaude Monet. Na podeželskem posestvu v vasi Giverny, kjer je ustvaril čudovit vrt, ki je postal navdih mnogih njegovih likovnih mojstrovin, je preživel natanko polovico svojega življenja.

Cvetoči vrt, Monetov atel j e

Monetovo posestvo,

podeželska hiša z dvema

vrtovoma Je v neposredni

bližini mesta Vemon,

približno 70 kilometrov severno od

Pariza. Monetov vrt na leto obišče tudi do 500 tisoč

obiskovalcev.

IGOR KAVČIČ

Zdi se, da je letoš-nje leto v zname-nju slikarjev im-presionistov, tudi francoskih, ki so v

drugi polovid 19. stoletja ora-li impresionistično ledino, in njihovih naslednikov v letih kasneje. Na prelomu stoletja je ena najbolj cenjenih smeri v likovni umetnosti svoje pive predstavnike dobila tudi na Slovenskem. O tem se lahko podučimo na odlični razstavi v Ljubljani, deloma t u d i > Skofji Lold. Namreč. Aprila so v Galeriji Loškega gradu najprej odprli obsežno likovno razstavo Loška kraji-na, v podobah zapisana, na kateri so na ogled dela štiri-indvajsetih umetnikov, ki jih je pri ustvarjanju med dru-gim navdihovala tudi krajina Škofje Loke in okolice, ter obeh dolin. Razstava se za-čne prav s slovenskimi im-presionisti. Slaba dva tedna kasneje pa so v Narodni gale-riji v Ljubljani odprli veliko razstavo Slovenski impresioni-sti in njihov čas i8go -1820, ki se posebej ukvarja s pojavom impresionizma pri nas in v okviru katere so predstavlje-na dela najpomembnejših slovenskih impresionistov.

Spomladi smo si zgodbo o ftancoskih impresionistih, ki so svoj ustvarjalni vrh dose-gli kakih četrt stoletja pred slovenskimi, lahko ogledali tudi na nacionalni televiziji. Okvir nadaljevanke je bila podeželska hiša v majhni francoski vasi Givemy, kjer je eden najbolj znanih im-presionistov CIaude Monet preživel 43 let V pogovorih z izmišljenim novinarjem je slikar obujal nastanek in raz-voj francoskega impresioniz-ma ter največjih umetniških sopotnikov tega časa. Giver-ny, čigar osrednja točka in turistična atrakdja je danes prav Monetovo posestvo, po-deželska hiša z dvema vrto-voma, je v neposredni bližini mesta Vemon, približno 70 kilometrov severno od Pari-za. Monetov vrt na leto obi-šče tudi do 500 tisoč obisko-

valcev. Motivov, pridružiti se omenjeni s t a t i s t , letos to-rej res ni manjkalo.

Privlačila ga je podeželska krajina

CIaude Monet se je rodil 14. novembra 1840 v Parizu, le dva dni kasneje kot prav tako znani rojak, kipar Avgu-ste Rodin. Z družino se je pri petih letih preselil v obmor-ski Le Havre, kjer je že v mla-dih letih kazal izjemno likov-no nadarjenost Bil je mojster karikature, na pobudo slikar-ja Eugena Boudina pa je za-čel slikati krajino. Kasneje se je kljub očetovemu nasproto-vanju likovno izobraževal v Parizu. Ko se je zaradi bolez-ni predčasno vrnil iz Alžirije, kjer je služil vojaški rok, se je znova posvetil slikarstvu. V šestdesetih letih 19. stoletja je delal v ateljeju takrat zelo znanega slikarja Charlesa Gleyeria, spoznal pa se je tudi s slikarji, kot so Pierre Auguste Renoir, Alfred Sis-ley in Frederic Bazilla. V le-tih, ki so sledila, je občasno živel v Parizu, kjer je sam ali pa v druščini že omenjenih prijateljev in Eduarda Mane-ta najpogosteje slikal v njego-vi okolid. V krajih, kot so Ar-genteuil, ViIleHd'Avray, Poi-ssy, je pogosto tudi iskal oddih od velemesta, seveda pa ga je podeželska krajina privlačila tudi v slikarskem smislu. Poročil se je s Camille Dondeux in dobil sina Jeana. Leto dni je v begu pred vno-vičnim vpoklicem v vojsko preživel v Londonu, po vrnit-vi leta 1871 pa se je preselil v Argenteuil blizu Pariza. Nje-gove sUke niso šle preveč do-bro v prodajo, zato je mala družina živela zelo skromno.

Leta 1874 so imeli impresi-onisti razstavo, imenovano Salon des Refitses (Salon zavr-njenih). Slikarji, ki so v tistem času ustvarjali v tem slogu, so bili vsi po vrsti zavračam s strani taloat najbolj eminent-nega pariškega razstavišča Salon. Menda je slikarje ta-krat neki kritik za&kljivo po-imenoval Impresionisti, prav po Monetovi sliki Impression,

Podeželska hiša v Civemyju, kjer je CIaude Monet preživel polovico življenja, je tudi danes, trideset let po prenovi, taka, kot jo je zasnoval slikar, prava cvetoča razglednica. / F«to: igvr

Čeprav gre le za odlično repliko, je japonski most eden najbolj obleganih delov Monetovega vrta. / foio: igor lovi«

Sokil kvant (Impresija, sonč-ni vzhod). Iz poimenovanja slike je nastalo ime impresio-nističnega gibanja, ki so ga uporabljali tudi Monet in drugi od njihove tretje razsta-ve leta 1877 naprej.

Leta 1879 je umrla Mone-tova žena in ga zapustila z dvema otrokoma, Michel se je rodil le nekaj dni pred ma-terino smrtjo, v sedemdese-tih letih se je spoznal z za-

koncema Emestom in Alice Hochede, ki sta m u v najtež-jih časih tudi f inančno po-magala. Medtem ko je Er-nest vse man j časa preživel v krogu številne družine, z Ali-ce sta imela kar šest otrok, se je ta vse bolj zbližala z Mone-tom. Leta 1883 sta se skupaj s številno družino preselila na posestvo v Givemy, ki ga je kupil Monet, takrat že znan in relativno uspešen

slikar. Leta 1892 sta se leto po Emestovi smrti z Alice tudi poročila. Hiša in Giver-ny sta Moneta izjemno nav-dušila. Le nekaj mesecev po vselitvi v hišo je pred neko potjo za več dni v Pariz dejal: "Težko zapuščam Givemy, posebej s e ^ j , ko sem si ure-dil hišo in vrt po svojem oku-su."

• 12. stran

SLIKARJEV VRT Snovanja

^ n . stran

Hiša po slikarjev! meri

Kljub t e m u da n i težko najti poti do vasi Givemy, ki je prav 2aradi Monetove hiše, ki je od obnove pred tridese-t imi leti ena izmed turistič-nih atrakcij Frandje in jo za-gotovo n a j d e m o v vsakem malo več jem tu r i s t i čnem vodniku, se ob vožnji po ob-voznici m i m o vasi skoraj pe-lješ m i m o . Nobenih velikih oznak ni . O tem, da ste na pravi poti, vas prepriča šele veliko parkirišče in na n j e m

avtomobilske registracije iz cele Evrope od skandinav-skih drŽav preko Velike Bri-tanije, držav srednje Evrope, do tistih iz Španije in Italije. Skozi vas se sprehodimo do Monetove hiše , ki navzven na vaško ulico deluje zgolj kot lepo preurejena nekoliko večja stara vaška hiša. V hišo m u z e j vstopimo skozi velik prostor , ki Je danes n a m e -n jen trgovini s spominki n a t e m o Moneta , nekoč pa je bila velik slikarjev atelje. V nadaljevanju nas pot vodi do hiše, v kateri je bivala števil-n a družina Monet - Hoche-

Zaradi japonskega

vodnega vrta je dal Monet celo

nekoliko preusmeriti tok

reke Epte, ki teče mimo Givemyja.

Takrat so se vaščani jezili

nad tem, danes je vas poznana

samo zaradi Moneta in

njegovega vrta. Lokvanji, ki se v rožnatih, belih, oranžnih in rdečih barvah stapljajo z vodo v japonskem vrtu, so motiv, ki ga je slikar upodobil na več kot 250 svojih slikah. /Foio:ziiiiuiji>K»{ie

de. Vhod v poslopje je na sre-dini, prostori pa so razdeljeni na dva dela, proti vzhodu in zahodu , z zgolj e n i m nad-s t rop jem. Hiša, obarvana v roza, je menda imela nekoč siva polkna, ki pa jih je slikar prebarval v zeleno, tako kot vrata in ograjo na veliki tera-si, s katere je mogoč direkten vstop v tako rekoč vse prosto-re v pritličju. Uredil jo je sli-kar sam, tako kot je ob hiši nasadil grmovnice, ki se še danes vzpenjajo po hiši.

Hiša je danes p o preure-ditvi pred tridesetimi leti na-mreč prav taka, kak r šno je pred sto in več leti ustvaril Mone t . Levo od vhoda je m a j h n a bralna soba, katere zidovi in pohištvo so v dveh tonih m o ^ e . V nadaljevanju je studio, kjer so velika okna, ki so v prostor dopuščala veli-ko svetlobe, saj je Monet v za-četnem obdobju v n j e m tudi slikal. Šele leta 1999 je zgra-dil atelje v ločeni sobi, kjer je, kot zapisano, danes muzej -ska prodajakia, prvi atelje pa je bil postopoma preurejen v dnevno sobo, kjer je umetnik po kosilu užival o b kavi in brandyju . Stoli iz ratana, zofe, pisalni mizi s fotc^rafi-jami in drugi družinski pred-meti sobo še danes naredijo za p r i j emo domačno . Zgoraj so spalnice s čudovi-tim razgledom na v r t Spodaj je še velika jedilnica in ob njej kuhinja . Monet je n a stenah hiše zbral čudovito kolekdjo slik, zlasti svojih slikarskih prijateljev: Degaja, jongkin-da, Corota, Delaao ixa , Pis-sarra, Sisleyja in kar dvanajst

del Cezanna , m e d n j imi je tudi znameni ta Črnka, tu je devet Renoirjevih del, m e d n j i m i tudi portret beročega Moneta. V jedilnid in pa hod-nikih ter nekaterih sobah so predvsem slike znanih japon-skih u m e m i k o v Hokusaia , Hiroshigeja in Utamara.

Ves denar za vrt

Monet je s a m uredil velik vrt pred hišo, s am je kupoval sadike in okopaval vrt, ta pa m u je na neki način vračal z živopisnimi barvami in je bil večni navdih njegovega li-kovnega ustvarjanja. Poseb-n o m e s t o n a posestvu i m a vodni vrt, tako irnenovani ja-ponski vrt, zaradi katerega je Mone t dal celo preusmer i t i tok reke Epte, ki teče t a m m i m o . Med o b e m a vrtovo-m a poteka cesta in nekoč je bil edini dostop preko ceste, kasneje pa so za potrebe mu-zeja naredil i podhod. Med obiskovald je seveda največ-je zanimanje za leseni japon-ski mos t čez bajer , ki ga je upodobi l t ud i na številnih svojih s l ikah. Bajer je dolg kakih 6 0 in širok 20 metrov, o b n j e m so vrbe, razl ično rastlinje p r i m e m o za vlažne predele, na vodni gladini lah-k o o b č u d u j e m o lokvanje v beli, rožnati, oranžni in tem-no rdeči barvi. Nešteto barv se pretaka pO vodni gladini, na kateri migljajo lokvanji, ki jih je slikar upodobil na sko-raj 250 slikah. Prav ta edin-stven "Monetov atelje" je bil nekoč izvir slikarjeve umet -niške moči, danes pa navdu-

šuje številne obiskovalce. Ne-koč pa se je v tridelni bom-bažni obleki ob bajer ju spre-hajal oz i roma slikal dolgo-bradi Monet. Pogosto je vabil svoje številne prijatelje, sli-karje Cezanna, Renoirja, ki-parje, književnike, glasbeni-ke, politike. Eden njegovih velikih prijateljev je bil Geor-ge Clemenceau , f rancoski predsednik v času 1. svetovne vojne. Njegova zadnja veUka slika je bila velika dekoradja, ki jo je prav tako navdihni l vrt z l o k ^ j i , o čentier govori tudi naslov Nympheas . Po smr t i njegove d r u g e žene Alice je zanj do smrt i 1926 skrbela vdova po n jegovem sinu Blanche. Za posestvo je kasneje skrbel s in Michael, ki je leta 1966 u m r l v pro-m e t n i nesreči na poti m e d Pa r i zom in Givemyjem, v oporoki pa je bilo zapisano, da vse p remožen je zapušča akademiji lepih umetnosti .

Z a d n j e Monetove počiva-lišče je ob ženi in še nekate-rih članih d ruž ine ob vaški cerkvid v Givemyju. Nedaleč proč je tudi grob arhitekta Geralda Van der Kempa, ki m u je bila v sedemdesetih le-tih zaupana restavradja po-sestva in vrta. Danes za Mo-netovo posestvo in m u z e j skrbi za to ustanovljena fun-dad ja , v vasi pa je tudi galeri-ja ameriških umetnikov, saj so prav mnogi bogati Ameri-čani, ki so oboževali Moneta, dali največ denarja za obno-vo posestva v Givemyju, ki je bil, kot je umetnik sam mno-gokrat dejal, e n a njegovih največjih umetn in .

Stanje informatike v Sloveniji 11 ^ R A Č U N A L N I K IN | A Z

ROBERT GUŠTIN

Vsako leto po svetu potekajo Številne raziskave, ki proučuje-jo stanje razvitosti družbe in zlasti njihov napredek. Veliko raziskav je usmeijeno tudi v podrolê informacijske družbe. Ena veljih tovrstnih raziskav

je raziskava WoTid Economic Foruma. Raziskave so name-njen analizi stanja in dt^nira-nju smernic, primerne pa so tudi za primerjave razvitosti posameznih držav ter gospo-darskih panog. Pri tem je po-membno, da so tovrstne razis-kave strokovne, argumentirane in metodološko ustrezne. Le tako dobljeni rezultati so lahko temelj za sprtjemanjc odločitev na njihovi osnovi.

World Economic Forum i* svojem letnem poročilu Slove-nijo med 12J državami po razvitosti informacijsko-ko-munikacijskih tehnologij in storitev uvršča na jo. mesto. Slovenija se nahaja v družbi

Malte, Združenih Arabskih Bmiratov, Katarja, Španije in Litve. Na prvem mestu je Danska, ki ji sledijo Švedska, Švica, ZDA in Singapur. Me-sto Slovenije je zelo visoko in govori v prid napredku in raz-voju tega podrla. Sklepamo lahko, da so možnosti za uspešno življenje v informacij-ski družbi v Sloveniji zelo do-bre, pa naj si bo za njene pre-bivalce ali pa za podjetja.

Na vrhu so torej države, ki so v samem svetovnem gospo-darskem vrhu. To se kaže tudi f izdatkih za informacijske tehnolo^je, ki so v mnogih dr-žavah postale gonilo razvoja in napredka. Slovenija seje najslabše odrezala na podro-lû rûlacije trga. Ta je kljub naporom nekaterih državnih agencij za povečevanje konku-rence še vedno slaba. Na dolo-čenih podroîh namreč še vedno prevladujejo posamez-

na podjetja s prevelikimi trž-nimi deleži in monopolnim položajem. Druga največja slabost Slovenije je državna uporaba informacijsko-komu-nikacijskih tehnologij in stori-tev. To je morda nekoliko pre-senetljivo, saj je država naj-veî posamezni vlagatelj v to-vrstno opremo ter storitve pri nas, iz česar bi lahko sklepali, da je tudi precej velik uporab-nik tovrstnih tehnolopj.

Po drugi strani raziskava World Economic Foruma kaže, da se podjetja v veliki meri poslužujejo informacij-ske tehnolo^je, zadovoljiva pa je tudi razvitost informacijske infrastrukture. Prav tako je zadovoljiva uporaba informa-cijsko-komunikacijskih tehno-logij in storitev med posamez-niki. Države na prvih mestih odlikuje predvsem jasna vizija za razvoj ter razumevanje po-membnosti informacijske

družbe. Slovenija bo morala več pozornosti nameniti po-droû izobraževanja ter ino-vativru)sti. Gre ruimreč za po-dročji, ki sta najbolj pomemb-ni za uspden razvoj in upora-bo informacijsko-komunikacij-skih tehnologij in storitev, ki bodo v prihodnosti najpo-membnejši element razvoja gospodarstev po celem svetu.

IDC Adriatics, ki izvaja to-vrstne raziskave na obmoiju vzhodne Evrope, ugotavlja, da se bo rast slovenskega trga in-

formacijsko-komunikacijskih tehnologij ter storitev zmanjša-la na 5,S odstotka. Veî del te rasti bodo ustvarile investicije v prcâmsko opremo, ki bodo dose^ skoraj io-odstotrw rast. Slovenski informacijski trg bo po ocenah analitikov v letu 2008 dosegel 2,5 milijarde ameriških dolarjev prihodov.

Problem, s katerim se slo-vensko področje informacij-

sko-komunikacijskih tehnolo-gij in storitev sooča, je majh-nost podjetij. Majhnost slo-venskim računalniškim pod-jetjem onemogoča izkorišča-nje ekonomije obsega, kar pa uspeva svetovnim velikanom. Strokovnjaki edino možnost za dolgoročno uspešno delo-vanje slovenskih računalni-ških podjetij, tako na našem kot tudi svetovnem trgu, vidi-

jo v združevanju in prevze-manju manjših podjetij.

Igra številk, medsebojno pri-meijanje in tekmovanje, vse s ciljem boljšega in kakovostnej-šega razvoja. Informacijska družba je nezadržno na poho-du in skoraj ni več stvari, ki ne^ bi bila odvisna od računalni-kov. Zato je nujno, da smo dd tega in da postanemo uporab-niki in koristniki vsega, kar nam sodobna informacijsko-komunikadjska tehnologija in storitve ponujajo.

GLASBA Snovanja

v četrtek, 25. septembra, je bil med Škofjo Loko in Kanalom ob Soči vzpostavljen glasbeni most. S knjigo in koncertom so se spomnili 10. obletnice smrti skladatelja Marijana Gabrijelčiča, kije svoje življenje in delo zapisal obema krajema.

Čaščenje Marijana Gabrijelčiča

Razpon glasbe je pokazal

Marijana Gabrijelčiča v

več kot popolni ustvarjalni luči.

DR. FRANC KRIŽNAR

Letošnje l o . obletni-ce smrt i slovenske-ga skladatelja, peda-goga, publicista in organizatorja so se v

Škofji Loki in Kanalu ob Soči (OS Deskle, 25. s e p t e m b r a 2008) spomnili z dvema po-m e m b n i m a d e j a n j e m a : v okviru 17. zvezka Doneskov LoSkih razredov sta urednika Alojzij Pavel Florjančič in Franc Križnar predstavila pi-onirsko m o n o g r a f i j o Mari-jan Gabrijdčič (1940 • 1998), Id sta jo kot diplomski nalogi napisala Valentin B < ^ t a j in Metka Sulič. Na r ednem 6. koncer tu le tošnjega 29 . mednarodnega festivala so-dobne glasbe Kogojevi dnevi 2008 pa so isti dan v Kultur-nem domu Deskk nastopi l i solisti, zbor in orkester Slo-vensk^a narodnega ^edališča Opera in balet Ljubljana in pod taktirko Aleksandra Spasiča izvedli troje Gabri-jelčičevih del: Božično kanta-to (1996), ki je bila prvič iz-vedena, Preludij (1973) in Spominske speve (1987).

Skladatelj, umetniški vod-ja in direktor Slovenske jilhar-monijc, univerzi te tni profe-

sor in večkratni dekan Aka-demije za gfasbo v Ljubljani se je rodil na Gorenjem pol-ju nad Anhovim (18. januar-ja 1940), kjer je pred deseti-mi leti (23. junija 1998) tudi umrL Večino svojega življe-nja je preživel v Škofji Loki, kjer je ustvaril največ svojih del. v knjigi so našteta vsa skladateljeva dela. Gabrijel-čič je predvsem mojster zbo-rovskih in vokalno-inštru-m e n t a l n i h del, zapisani so vsi nosilci zvoka z njegovo glasbo, predstavljeno je kar 673 kritik in ocen koncertov, recenzij sodobnih del, esejev in podobnih besedil, ki jih je Marijan Gabrijelčič objavil v letih 1966-91. To predstavlja četrtstoletni p re rez sloven-ske resne glasbe. Edinstveno delo, ki bi bilo lahko morda kdaj kasneje temeljni vir za Gabrijelčičevo in tegra lno monografijo. Marijan Gabri-jelčič je bil zelo delaven in p o m e m b e n tudi v š i r šem javnem glasbenem in sploš-no ku l tu rnem življenju. Bil je soustanovitelj in organiza-tor Glasbene mladine Sloveni-je, festivala Revolucija in gJas-ba, predlagatelj in aktivni so-delavec m e d n a r o d n i h glas-benih Kogajevih dni v Kanalu

Marijan Gabrijelčič (1940-1998) / ro»: rihomii pint»

ob Soči. Večerov z Muzami na Z e m o n u , Loških umetni-ških utripov v Škofji Loki, so-ustanovitel j in p redsedn ik Združenja umetnikov Škofa Loka idr. Bil je urednik več

revij in zbomiltov. Pobudo za kn j i go je dala skupina njegovih prijateljev Gama, podporo pa so dali še drugi, obsega 168 strani, oblikova-la jo je Beta Pol janšek Ko-

m a n , za tisk jo je pripravil Jože Šenk Salve, v trdi vezavi pa so jo natisnili v tiskarni Schvvarz.

Kaj pa njegova glasba? Na odru Kulturnega doma Des-kk, kjer je Marijan Gabrijel-čič začel pot glasbenika kot član Godbe Anhovo pred več kot pol stoletja, pa so v iz-vedbi solistk in solistov: so-pran i s tke Urške Žižek, al-tistke Elene Dobravec, teno-ristov Andre ja Debevca in Dejana Vrbančiča, basistov Zorana Potočana in Saša Čana, mešanega in ženske-ga zbora z zborovodkinjo Martino Batič in dir igentom A. Spasicem, zaživela skla-dateljeva dela iz let 1973-96. Razpon glasbe je pokazal Marijana Gabrijelčiča v več kot popolni ustvarjalni luči. Pri t e m je treba še posebej pohvaliti velik umetniški in organizacijski podvig orga-nizatorjev - Prosvetnega dru-štva Kanal ob Soči pod taktir-ko predsednice in kanalske podžupan j e Milice Zimic -saj je skoraj 150-članski vo-kalno i n š t r u m e n t a l n i kor-pus sp loh prvič gostoval v Desklah in s t e m tud i na vseh dosedanj ih 2 9 . izved-bali Kogojevih dni.

Banketirajo in nečistost uganjajo 1^6 IZ S T A R I H Č A S O V

MIHA NAGUČ

V svojem tržaškem preda-vanju o Trubarju navede Cankar tudi, kar naj bi Tru-bar sam izjavil o tridentin-skem koncilu (protireforma-cijski cerkveni zbor v današ-njem Trentu, sklican 1545-6}): "Nič niso sklenili; škofe niso edini in ne delajo tam nič, nego da banketirajo ter nečistost uganjajo. Babilon-sko rimsko vlačugo je treba pred svetom razkrinkati ter osramotiti." In še eno: "Pa če bi bilo menihov še več, niso za nobeno rabo, ker niso od Boga, temveč od hudiča, ka-kor je naslikan na rpekih sta-rih mašnih bukvah v Gorici." V nadaljevanju navede Can-kar še en odlomek, ki naj bi bil iz knjige zgodovinarja Di-mitza. "Kranjski stanovi so se leta IJ18 pritoževali cesarju Maksu nad svojo duho\'ščino. Tožijo, da se ne ozira na po-

svetno oblast pri oddaji viso-kih služb in cerkvenih pose-stev; da propadajo župnišča, ker duhovščine ni doma. Ti-stim, ki ne žive na svoji fari, naj se /ara odvzame. Nadalje govore stanovi o oderuštvu duhovščine. Od moža zahte-va duhovnik na smrtni poste-lji vola, od žene pa kravo, tudi če ni v hlevu potem nobe-ne živine več - ali pa denar; in če se jim ne ugodi, ne pokop-Ijgo mrliča v blagoslovljeno zemljo. Jemljejo denar za od-puščanje pa tudi za dovolje-nje grehov. Lahko se prelomi zakon za gotov denar, tudi ubijalcu je za gotov denar greh odpuščen. Sploh, kdor župnikom in navadnim du-hovnikom denar da, je kmalu odrešen grehov pa tudi denar-

ja. Nadalje sede duhovniki s svojim priležnicami, kakor da bi bile njih zakonske žene. H-

špajo se z nepotrebnimi in za-nje nepristojnimi oblačili ter na svatbah in žegnanjih sede na prvem mestu. Zatorej naj odslej nosijo te duhovniške služabnice zaradi razlikova-nja rumeno znamenje (kakor so jih takrat nosili Judje)."

Po navedbi odlomkov iz Trubarja in Dimitza nada-ljuje Cankar sam kot sledi. "Na eni strani tedaj pohot-nest, podkupljivost in nasil-nost katoliške duhovščine; na strani praznoverstvo ter groz-na revščina ljudstva. Prelom

Je bil neizogiben, moral Je iz-bruhniti boj. V mnogih žup-nijah ni bilo župnika - živel

Je veselo ali v Ljubljani ali v Trstu ter rabil svoje dohodke po svobodni volji. Nekateri župniki so nastavljali na fa-rah namestnike, pa so zahte-vali od njih tako visok davek, da jo je ubogi namestnik rajši

popihal nego da bi redil svoje-ga rejenega dušnega brata. Časih so si nakupili duhovni-ki kar po več mastnih far hkrati, videli pa niso nikoli nobene. Zakaj bolj Je bilo ko-ristno zanje, da je veroval kmet v copmice in hudiča nego v evangelij. Po vsem tem

je naravno, da si je reformaci-ja pridobila tal ." Cankarje prepričan, "daje vse kulturno delo na Slovenskem dobivalo takrat svojo moč in vsebino iz protestantskega dela naroda. Kar seje delalo za duševni in socialni napredek, je bilo edi-nole delo protestantov; o kakš-nem kulturnem življenju in nehanju na katoliški strani ne more biti govora, kajti ka-toliško je ostalo vse tisto, kar je bilo rtevednega ali strahopet-nega." Cankarjeve zanesene trditve moromo po mojem je-mati s primemo dozo dvoma;

Ivan Cankar na lesorezu Mihe Maleša

bilje pisatelj, ne zgodovinar in zna hiti, da Je v Trubarjev čas projiciral tudi svoje ideolo-ške pogfede iz leta 1908 ...

USODE Snovar^a

Stopinje skozi preteklost

Moj stari oče Luka

Stric Frido mi je pripovedoval:

"Mene je oče poklical k sebi le ob kakšnih

manjših opravilih.

Mama je bila zmeraj nekje

v ozadju, Z enim očesom

je pazila name, čeprav me ni

crkljala."

MILENA MIKIAVČIČ

Po t e m pa je nada-ljeval: " Z m e r a j je imela pod kontro-lo, k a m gre denar . Ko je bi lo potreb-

no pobeliti hišo, je ra je po-klicala Henr ika iz Raknlka kot Jana, ki je bil sicer bolj-ši pleskar , a dražj i . S p o m ; n i m pa se H e n r i k a , ki je okoli gorišča narisal fantke in piinčke, ki so se držali za roke. Da ne bodo tako puste s tene, je rekel.

Preden sem š d v šolo, sem se večkrat brcnil v noht na nogi, ko sem dirkal do Zna-menja /danes je t a m križpotje z Opekarsko ulico/ i n nazaj.

Enkrat sva z očetom kosila ob studencu v Pivkovi gmaj-ni, naštimal m i je koso, sam sem jo hotel brusit, pa mi je ušla iz rok, pri tem m i je palec prere2alo do kosti. Kri je drla iz rane, meso je štrlelo stran, oče pa m e je m i m o prijel 2a roko in se m i na prst enostav-no uscal, ker je verjel, da se bo tako hitreje zacelilo. Nato si je odtrgal še kos srajce, močno zavezal okoli rane in sva dela-la naprej. Na kraj pameti m u ni padlo, da bi m e zaradi take malenkosti poslal domov ali k

zdraviiiku. Kost se je po svoje zarasla, brazgotina pa se še danes pozna.

V času mojega otroštva so bili nekateri otroci iz prvega gnezda občasno še d o m a , drugi pa so prihajali le s e m in tja. Odvisno, ali so se že šli učit za kakšen poklic ali pa so samo služili.

V toplem s p o m i n u m i je ostala Ančka, H se je učila ši-vat. Bila je zelo dobra ženska, prijazna in mila. Imela m e je zelo rada, pa tudi jaz sem se rad zadrževal v njeni bližini.

Rozalka je po tem šla v Ljubljano, kjer se je učila za kuharico, Micke ni bilo več, živela je v Škofji Loki, Cene, Janko in Jože pa so pomaga-li očetu, če n iso s l u ž ^ .

Ančki so kupili mašino za šivat, ker se je učila za šiviljo. T o je bila že njena dota. Ko se je poročila, je dobila le še nekaj mast i i n pohištvo.

Ko s e m se rodil, m e je m e n d a Ančka najbolj razva-jala. Morda je bilo v t e h čustvih tudi neka j zaščitni-škega. Nekoč sta n a m e pazili s sestro Francko. Nepričako-vano pa je začelo deževati, h u d o s e m se prehladil in zelo resno zbolel za škrlatin-ko. Bil sem že tako ubog, da

Stric Frido "i

so začeli postavljati pare, vendar s e m se po tem na nek čudežen način opomogel in počasi okreval.

Z Ančko se je tudi moja m a m a - njena mačeha - zelo lepo razumela. Francka je bila pa "seme". Očeta je nenehno vlekla za nos, zato sta si bila stalno v laseh. Bila je tudi zelo živahna ženska, ki je rada vrtela moške okoli prsta.

Nekoč je oče k n je j peljal o m a r e od Štrajta {mobilije), pa je ni bilo doma, takrat je delala v neki t e k s t i b i ^ r i f e i , verjetno je to bila Predilnica n a Trati. Bila je ravno p red poroko, zato se je oče čudil, ker je n i nikjer našel.

Po tem m u le povedo, k j e je, odkril jo je p r i n e k e m so-sedu , na pol gola m u je od-prla vrata. O m a r e ji je zložil

kar na tla in se jezen odpe-ljal d o m o v . Čeprav je bil tudi s a m vseh m u h pobi , je bil pobožen in je veliko dal na zunan jos t .

Mama se je hotela pr iku-piti p rv im otrokom, če je le mogla, j im je kaj dala, Milki je kupila šivalni stroj in po-t e m jo je vsako nedel jo ho-dila učit h Kržet.

Oče je imel v sebi prepriča-nje, da se mora vsak od otrok naučit en antrah (poklic).

Ko se je Rozalka v Ljublja-n i izučila za kuharico, so jo k sebi vzele Lukove tri Sestre, ki so živele v Trstu. Ceneta je oče dal učit k BaUmtač in vsa leta uka je gospodarju name-sto plačila zastonj oral. Tudi Jankov u k pri Mačku v Zireh je plačal z o ran jem. Oče je Janka zelo obrajtal, sa j je bil pošten, Sparoven in je zmera j imel velike cilje.

Včasih je bilo življenje dm-gačno, kot je danes. Ne pom-nim, da b i pri Pivku kdaj za-klepali vrata. Če pa s m o jih, je bil ključ na polid okna. Če je prišel kakšen berač, ki je prespal v štali. Ponavadi si je kar s a m postregel z mlekom izpod krave, ne da bi počakal na m a m o , ki je vsako jutro prišla m o l s t

Med sosedi 1 1 0 S L O V E N C I V Z A M E J S T V U

JOŽE KOŠNJEK

V Celovcu je več sloven-skih šol in vrtcev ter drugih us tanov vključno s sedeži osrednjih organizacij Sloven-cev na Koroškem. Ž e 55 let je dejavno Slovensko kul turno društvo, ki so ga ustanovili v Celovcu živeči zavedni Slo-venci. V društvu, ki ga vodi učitelj Tomi Millonig, so naj-bolj dejavni lutkarji. Avgusta so gostovali pri Slovencih v Argentini. Društvo organizi-ra bralne večere in koncerte, vendar je problem dvorana. O s r e d n j e celovške dvorane so prevelike in predrage, tako da si mora jo pomagati z dvo-rano v Slovenskem kultur-n e m d o m u v Pliberku.

Na pobudo vodstva Mo-horjeve družbe in v Celovcu živečih Slovencev je leta 1989 v stavbi Mohor jeve družbe na 10. Oktober Stra-sse, v bližini središča mesta, začela delovati Mohorjeva ljudska šola. Ustanovljena je bila kot katoliška zasebna šola in je ob javni dvojezični

l judski Soli, ki je bila usta-novl jena leta 1991, d ruga dvojezična ljudska šola v ko-roškem glavnem mestu . Po koroški šolski ureditvi a b s e r . ga ljudska šola prve štiri m -rede, ki jih obiskujejo o t rod, stari od 6 do 10 le t Mohorje-vo l judsko šolo obiskuje v t e m šolskem letu 9 0 otrok, lani pa jih je bilo 100. Število otrok se iz leta v leto spremi-nja, vendar šola še nikdar ni imela težav zaradi premajh-nega vpisa.

"Večina otrok je iz Celov-ca," je povedala ravnateljica Marica Har tman, ki poučuje n a šoli že od začetka. "Le od 10 do 15 odstotkov naš ih učencev živi zuna j mesta. V šolo jih vozijo starši, ki imajo s lužbo v Celovcu. Šolnina znaša 9 0 evrov na mesec, kar nas uvršča m e d cenejše ljud-ske šole na Koroškem. Ureje-n o imamo tudi popoldansko varstvo otrok. Z a n j je treba plačati 140 evrov na mesec. En dan poteka pouk v nem-

Marica Hartman, ravnateljica Mohorjeve ljudske šole v Celovcu / Foto: Joie KoSnjcIc

ščini in en dan v slovenščini. Naši učitelji morajo brezhib-no obvladati oba jezika, kar na nekaterih podežekkih šo-lah ni običaj. Največkrat je to posledica pomanjkan ja dvo-jezičnih učiteljev, kar je ved-no hujš i problem koroškega dvojezičnega šolstva."

Ravnateljica Marica Hart-m a n , ki izhaja iz rodb ine

znamen i t ega voditelja Slo-vencev na Koroškem in usta-novitelja slovenske gimnazije v Celovcu dr. Joška Tischlerja in je poročena z Valentinom Har tmanom, s inom znanega koroškega zborovodje Foltija Har tmana, je jx)vedala, da se v Mohorjevo ljudsko šolo vpi-sujejo otrod z različnim zna-n j e m slovenščine. Letos v pr-

vem raz redu ni niti enega otroka, ki zna dobro sloven-sko. Pet jih razume, drugi pa ne. V preteklosti pa so bili razredi, v katerih so učenci znali n e m š k o in slovensko. Marica Har tman opozarja na p o m e n uporabe slovenščine v družinah. Kjer jo vsaj delo-ma uporabljajo v družinskih pogovorih s ^ i , jo znajo tudi otroci. Prav tako pozna pri-mere, da so starši vpisali svo-je otroke na dvojezično Šolo zaradi svoje slabe vesti, ker so sami zanemarili slovenščino. Marica Har tman je prepriča-na, da ima slovenščina kljub oviram n a Koroškem prihod-n o s t O t rod sprejemajo jezi-kovno različnost kot zanimi-vo posebnos t njihovi starši pa vidijo v znanju slovenšči-ne različne prednosti i n pri-ložnosti, še posebej zadn ja leta, ko je Slovenija članica Evropske unije. Zato organi-zirajo n a Mohorjevi l judski šoli v Celovcu tudi tečaje slo-venščine za odrasle.

®

Rodie Triglav G o r e n j s k a 96 M H z R A D I O Z A R A D O V E D N E

O B Č I N A N A K L O G l a v n a c e s t a 2 4 , N A K L O

Na podlagi 5 0 . in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list R S št. 3 3 / 0 7 ) in 1 2 . ter 7 8 . č lena Statuta Občine Naklo (Uradni list R S , št. 8 8 / 0 7 ) župan Občine Naklo objavlja

JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi In javni obravnavi d o p o l n j e n e g a o s n u t k a

O b č i n s k e g a p r o s t o r s k e g a n a č r t a ObiŠine Naklo, O k o l j s k e g a poroči la z a O d l o k o o b č i n s k e m p r o s t o r s k e m

načrtu O b č i n e N a k l o in Reviz i je d o d a t k a k O k o l j s k e m u poroči lu z a O d l o k o o b č i n s k e m

p r o s t o r s k e m n a č r t u O b č i n e N a k l o

1 . člen Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo, Okoljsko poročilo za Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo in Revizija dodatka k Okolj-skemu poročilu za Odlok o občinskem prostorskem načrtu O b -čine Naklo.

2 . člen Javna razgmitev s e izvede na sedežu Občine Naklo od pone-deljka, 1 3 . 1 0 . 2 0 0 8 , do torka, 1 1 . 1 1 . 2 0 0 8 , v delovnem času občinske uprave. Javna obravnava bo v sredo. 2 2 . 1 0 . 2 0 0 8 , ob 1 6 . uri v sejni sobi Občine Naklo.

3 . člen Pisne pripombe in predloge, ki se nanašajo Izključno na razgr-njeno gradivo, lahko dajo vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, na mestu javne razgmitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ali s e jih posreduje pisno na naslov: Občina Naklo, Glavna cesta 2 4 , 4 2 0 2 Naklo. Rok z a oddajo pri-pomb poteče zadnji dan javne razgmitve.

4 . člen To javno naznanilo začne veljati z dnem objave.

Številka: 3 5 0 0 0 0 1 5 / 2 0 0 7 - 3 1 / 2 0 0 8 Datum: 0 3 . 1 0 . 2 0 0 8

Ž U P A N J A N E Z Š 7 U L A R

www.posta.si

Prižgite plamen. Naj v soj^ sveč zažari spomin na vaše bližnje.

Ob dnevu spomina na mrtve prižgite svečo in počastite spomin na svoje najdražje.

Na poštah smo za ta dan pripravili široko ponudbo navadnih in elekttonskih sveč po ugodnih cenah. Obiščite nas!

Zanesljivo vsepovsod

< 7 POŠTA SLOVENIJE P O Š T A I N F I N A N C E

89.8 91.1 96.3

R A D I O S O R A

Gorenjski prijatelj

R a d i o Sora d .o .o . .

Kapuc insk i t rg 4 , 4 2 2 0 Škof j a Loka ,

t e l : 0 4 / 5 0 6 50 50, f ax : 04 /506 50 60,

e-tnail: [email protected]

ISČEMO SODELAVCA (m/ž>za

Gorenjski Glas WWW.COREN)SKICLAS.SI Gorenjski Glas

- skUdiijenje, nadzor in nuiripuladjo 2 blogom, vodenje evidenc - opravljanje storitev fn tran&porta v zvezi s skladiščenjem in proizvodnjo - vzdrževanje delovne opreme, upravljanje viličarja

nakladanje, ritkladaije In prttaKanJe blaga, jemanje vzorcev

- Cenimo toinost natančnost, samostojnost, komunikativnost samoinciativnost, pripravtjenostza učenje in timsko delo.

- Zahtevamo poklicno izobrazbo in nekaj izkuienj; zaželen je izpit za viličarista

- Nudimo stabilno zaposUtev, enotzmenska delo in dobro pUdlo.

SAMSON KAMNIK d.o.a, Kovinarska cesta 28,1240 Kamnik tel: 018319 260 In 018319 265. [email protected] I KonUkt: Aleksander Mikuš

www.lidl.si Talni sesalnik

• Turbinski sesalnik z inovativno tehnologijo „Pbwer-Rlng"

' Do 1 0 0 % večja zmogljivost sesanja • S kombinirano krtačo za sesanje ' S kromirano teleskopsko cevjo ' Avtomatski navoj kabla j j ^ j ' Dolžina kabla pribl. 6,4 m,

^lai Cepilnik za les • Robusten cepilnik za les; za drva do 52 cm

dolžine in 2 5 cm premera • Visoko zmogljiv motor 2 3 0 V/2,05 kW • Možna predhodna izbira 9 dolžin lesa --

optimalno prilagajanje na dolžino cepljenega lesa

• Prihranek časa s spremenljivo nastavitvijo dvip

• Povratno delovanje na predhodno izbran položaj (brez povratnega delovanja do končnega položaja)

• Hitrost dovajanja/ vračanja: 3/8 crrVs

• Zaščita za roke

instant kava 200-g € g.gs/kg

CdKEE

pmm 2. 10. • 4. 10. 2008 I • I «

* Irtelki so dobavljivi samo v omejenih količinah. V piimeru, da bodo W|ub skrbnemu načrtovaniu zalog pti nepričakovano velikemu povpraševaniu že pivi dan razprodani, ceniene kupce prosnno za razumevanje. Prodaja samo v lioličinah, običajnih za gospodinjslva. Slike so simbolične Vse cene veljajo za izdelke brez dekoratrenih elementov ilo razprodaje zalog. Vse cene so v EUR s pripadajočim DOV Za tiskarske napake ne odgovarjamo. LidI d.o.o. k.d. M M ^ ^

http://www.posta.si

mailto:[email protected]


http://www.lidl.si

i 6

POEZIJA Snovanja

Czeslavv Milosz (1911-2004) je eden največjih pesnikov 20. stoletja. Slovenci pa smo septembra dobili to, česar nimajo mnogi večji narodi: obširen izbor njegove poezije, ki je na 606 straneh in pod naslovom Zvonovi pozimi izšel pri Študentski založbi v zbirki Beletrina.

Pesnik stoletja MIHA NAGLIČ

"Molim k svojemu

priročnemu bogu.

/ Kajti Bog mora imeti

milijardo ušes, / in eno uho ima

vedno odprto zame."

(C. Mibsz)

Pesnikova iz jemna biografija se razte-za dobesedno čez celo pre jšnje sto-let je in se konča

v sedanjem. Rodil se je 1911 v Szetejniah (Litva), študiral v tedaj še poljskem mes tu Vilno (zdaj Vilnius) in v Parizu. Med vojno je pri-padal pol j skemu odporni-škemu gibanju, v povojnih letih bil poljski kulturni ata-še v Washingtonu in Pari-zu, kjer je 1951 zaprosil za politični azil. Od 1960 je živel v ZDA in bil 1961-78 profesor na sloviti univerzi Berkeley (Kalifornija). V zad-nj ih letih življenja se je vrnil na Poljsko in umrl 2004 v Krakovu. Leta 1980 je za svoj pesniški in pisa-teljski opus prejel Nobelovo nagrado za književnost, "za brezkompromisno ostrino, S kakršno podaja člove-kov ogroženi položaj v svetu, polnem nasilnih kon-fliktov".

v brezskrbno in s rečno otroštvo, ki ga je pred straš-no vojno preživel v plemi-škem dvorcu ob reki Niewi-aži, se je vračal vse življe-nje, tudi kot starec. "Otrok sem, ki pristopa k prvemu obhajilu v Vilnu / in potem pije kakav, s katerim postre-žejo pobožne / katoliške go-

Lobanja Pred Marijo Magdaleno se bdi v somraku lobanja, sveča ugaša. Ne poskuša uganiti, kateri njenih ljubimcev je ta izsušena kost. Tako ne^no razmaja stcieâ, prvo, drugo. Pesek je zaspal v pdčeni uri, ker je videla in čutilo na ramenu dotik Njôve roke, takrat, ko je o svitu kriknila: "Rabuni!" Jaz pa zbiram sanje te lobanje, ker sem ona, ognjevit, zaljubljen, trpeč v vrtovih pod temnim oknom, nôtov, ali je moja in nikogar drugega skrivnost njene naslade. Omame, priseg. Le slabo se jih spomni. In samo tisti trenutek, nepreklicen, traja, ko je bila že skoraj na dru^ strani.

C. Milosz, igS;, prevedla Jana Unuk

spe. 11 Starec sem, ki se ti-stega junijskega jutra spo-minja: / omama teh, ki so brez greha, beli prti in son-c e / n a vazah s potomkami ... Počasi, p remiš l jeno se zdaj, ko je dopolnjena uso-da, / podajam med podobe minulega časa, / / svojega stoletja, v katerem, in v no-benem drugem, mi je / bilo ukazano roditi se, pisati in zapusti t i sled." (Iz pesmi Capri v zbirki Na rečnem bregu, 1994.) Ko se je pes-nik kot starec po 52 letih vr-

Pesnik Czeslavv Milosz (1911-2004)

nil v svoj rodni kraj, je videl, da so s površja zemlje dobe-sedno zbrisali skoraj vse, česar se je spominjal in kar je torej preživelo "le" v nje-govi večni poeziji. Njegova Reka seveda še teče, a je ni prepoznal; "njena barva spominja na rjasto avtomo-bilsko olje".

Polonist Jerzy K\viatkovyf-ski je ugotovil, da SO za Mi-loszevo poezijo najbolj zna-čilne naslednje poteze: re-aktualizacija vzorca pesnika preroka, za katerega se je

zdelo, da je ugasnil s kon-cem romantike, tokrat ute-meljena na horizontalni in-tuiciji; uvedba sakralnega biblijskega patosa kot spremljave profetizma; os-ter etični čut, skorajda mo-ralistična strast; stalno zani-man je za verske in eshato-loške teme in s tem poveza-na biblijska stilizacija, n e nazadn je slovesno dolgi, "svetopisemski" verz; spod-b u j a n j e zan iman ja za an-glo-ameriško poezijo po dolgoletnem vplivanju fran-

coske, povezano z Milosze-vim klasicizmom; rehabili-tacija diskurza in diskurziv-ne pesnitve; velik pomen ironije: distanca med avto-r jem in lirskim subjektom.

Več o Miloszu in njegovi poeziji izveste v sp remni besedi fane Unuk, ki je veli-ka poznavalka tega izjem-nega opusa. Knjigo Zvonovi pozimi sta uredila Klemen Pisk in Jana Unuk, prevajal-cev je kar sedem, med nji-mi gorenjski rojak Tone Pretnar.

Primer Langus 7 S E D M I C A

MARJERA SMOLNIKAR

Tu in tam me v določenih okoliščinah in ob dogodkih resno zaskrbi za prihodnost slovenske narodove identitete in samobitnosti, pa čeprav z besedno zvezo "slovenska kul-turna identiteta" nenehno opletamo okrog sebe. Je pa res, da to navadno počnemo pred domačo javnostjo.

Spomnimo se, na primer, dve leti nazaj, se pravi leta 2006, kije bilo v širšem evrop-skem kulturnem prostoru raz-glašeno za Mozartovo leto. Slovenci smo zagnali tolikšen kulturni vik in krik, kot bi šlo za našega in ne tujega sklada-telja. Cirkus je bil pripravljen s tolikšno preračunljivosô, da so na svoj račun prišli celo sladkosnedneži, ki so se basali z Mozartovimi kroglicami ali

so jih kratko malo podarili kot primerek izbomega (beri umetniškega) okusa. (Name-sto da bi podarili Prešernove kroîce, pa čeprav so čisti po-naredek.) Oh tej priložnosti bi lahko ohranili vsaj toliko pa-meti, da ne rečem ponosa, da bi se pred širšo evropsko jav-nost/o bahali z Antonom Der-moto, Hrskim tenoijem iz Kro-pe in (enim) najboljših inter-pretov Mozartovih opernih li-kov. A se nismo in je šla pri-ložnost desetletja mimo nas skrajno brezbrižno.

Še en primer slovenske na-rodove brezbrižnosti sem (najprtj s strani, potem pa de-

javno) opazovala sredi letoš-nje turistične sezone. Prizo-rišče dogodka: Ljubljana, toč-neje, trg oziroma prostor pred

ljubljanskimi Križankami. Mestni muzej je organiziral razstavo fotograjij nekega

Jrancoskega fotografa. Na od-prtju razstave se je dobesedno trio ljubljanske smetane, s ka-tero so se pomešale naključne, pomeni mimoidoče skupine turistov.

Delala sem se turistko in sem neko znano ljubljansko "faco", katero je mogoče sreča-ti na vsaki nekoliko bolj gospo-ski pasji procesiji, v an^ščini vprašala, kaj predstavlja bro-nasta skulptura, postavljena v zamreženo okensko odprtino ljubljanskih Križank, in kdo

je njen avtor. Gospod meje posedal z očesno belino, za-okrožil kotičke ust v smeri pro-ti vratu in brezbrižno skomig-nil z rameni, kar sem razu-

mela, kot da se mu o tem, o če-mer ga sprašujem, niti ne sa-nja. Potem sem mu po doma-če razložila, da gre za kip Or-

jga, ki ga je izddal slovenski kipar Stojan Batič, izraziti predstavnik Jiguralnega kipar-stva, ki pretežno črpa iz za-kladnice antičnega sveta ozi-roma slovenskih in evropskih mitov ter legend. Se pravi, na-mesto da bi se kitili z lastnim peljem, se s tujim, pa čeprav z umetniškega zornega kota bolj ali manj vsakdanjim.

Še en primer pišmeuhov-skega odnosa do slovenske kulturne identitete in samo-bitnosti je primer Langus. Po neskončno dolgih letih brez-brižnega odnosa do slikarske veličine Matevža Langusa (znani so njegovi portreti

ljubljanskih meščanov) so mu konec letošnjega poletja v rojstni Kamni Gorici rojaki končno postavili spomenik, delo akademskega kiparja Staneta Kolmana.

Namesto da bi Slovenci sto-pili skupaj in poskrbeli za promocijo Stojana Batiča, Antona Dermote, Matevža Langusa in vseh drugih umet-niških genijev slovenskega iz-vora, promoviramo tuje umetnike, često čisto povpre-čne nadarjenosti, v primeru Langus pa smo se pripravljeni celo skregati, kje naj spome-nik temu velikemu slovenske-mu upodabljajočemu umetni-ku stoji. Včasih se zdi, kot da v resnici ne vemo, kaj naj s slovenstvom pravzaprav sploh počnemo.

EKONOMIJA stefan.zargi@g-^s.si i ?

Cene surovin umirile inflacijo Septembra se cene življenjskih potrebščin v povprečju niso spremenile, letna rast cen pa se je znižala na 5,5 odstotka.

ŠTETAN ŽARGI

Ljubljana - V torek je Stati-stični urad Republike Slove-nije (SURS) objavil podatke o g ibanju cen živl jenjskih potrebščin, ki so mer i lo in-flacije in kažejo, da so v sep-tembru v povprečju mirova-le. To seveda ne velja za po-samezne cene, tudi n e za sta-tistično razvrščene cene po skupinah: blago se je v pov-prečju podražilo za 0 ,8 od-stotka. medtem ko so se sto-ritve pocenile za 1,8 odstotka. Za sep tembrska g iban ja je mogoče ref i , da so povsem sezonska, še enkrat pa se je potrdilo, kako velik vpliv na inflacijo ima pri n a s cena naf tn ih derivatov, ki je naj-bolj poganjala cene navzgor v prvi polovici leta. Čc jc na-mreč padec cen storitev v skupini rekreacija in kultura (za 5,3 odstotka) sezonskega značaja, so nižje cene prevo-za in stroškov stanovanj prav posledica znižanja cen nafte. Na drugi strani so sc v sku-pini cen blaga najbolj podra-žile obleke in obutev (za kar 10,7 odstotka), kar je po po-le tn ih r azp roda jah logična posledica n o \ i h jesensko z imskih kolekcij. Za odsto-tek je dražja tudi stanovanj-ska oprema, za m a n j kot od-stotek pa so se podražili iz-obraževanje , gost inske in

Rast cen živfjenskih potrebščin (inflacija)

at 2

0,4 0,7 0,9

'.3

0,4 0,8 1.1 0,9

IX X ^ XII 12008 II III IV V ^ VII IX -0.6

• Mesečna rast —Letna rast

nastani tvene storitve, hrana in brezalkoholne pijače. Pri s l e d n j e m je bilo v sep tem-b r u cenejše sadje, d r a ^ a pa zelenjava.

Zanimivi so tudi podatki o letni rasti cen, ki je v povpre-čju v sep tembru prvič letos padla pod šest odstotkov, med tem ko je povprečna 12-mesečna rast s 6,2 odstotka še vedno višja. Največje po-dražitve so bile v e n e m letu dosežene pri stroških stano-vanja (10,5 odstotka), gostin-skih in nastanitvenih storit-vah (10 odstotkov), stano-vanjski opremi (7,3 odstotka), hrani in brezalkoholnih pija-

čah (7,2 odstotka), stroških za zdravje (5,1 odstotka) in izobraževanja (5 odstotkov).

Sicer pa ima Slovenija s 5,5-odstotno rastjo cen (mer-jeno tudi po harmoniz i ra -n e m mednarodno primerlji-vem indeksu cen) še vedno najvišjo inflacijo v evrskem območju, saj se je letna infla-cija v t e m območju po prvi oceni Eurostata znižala na 3,6 odstotka. Žalostni rekor-der j i pa n i s m o m e d vsemi članicami Evropske imije, kjer je po avgustovskih poda-tkih bila povprečna inflacija 4 ,2 odstotka. Najvišjo stop-n j o inflacije so ugotovili v

Latviji (15,6 odstotka), na j -nižjo pa na Nizozemskem (3 odstotke). V komentar ju gi-banja cen na v ladnem Ura-d u za m a k r o e k o n o m s k e anal ize in razvoj (UMAR) ugotavljajo, da je, kot je to ve-ljalo pri dviganju cen, tudi pri umi r j an ju cen to. hitrejše kot v celotnem evrskem ob-močju , kar je posledica dej-stva, da ima jo cene surovin (zlasti nafte) pri nas močnej-ši vpliv na cene kot v drugih državah. K u m i r j a n j u rasti cen bo po oceni U M AR-j a prispevalo tudi u m i r j a n j e gospodarske rasti, ogrozi pa ga lahko hitrejša rast plač.

GBDje postal holding GBD Gorenjsko borzno posredniška družba se statusno preoblikuje v holdinško družbo z več odvisnimi družbami.

ŠTEFAN ŽARGI

Kranj - Tokrat predstavljamo peto, torej zadnjo kandidatko za pr iznanje gazela Gorenj-ske 2 0 0 8 , ki bo 15. oktobra podeljeno na Bledu. Direkto-rica Ani Klemenčič n a m je takole predstavila družbo:

"GBD Gorenjska borzno posredniška družba, d. d., je bila ustanovljena konec leta 1996, z jasno vizijo postati na ju spešne j š a borznopos-redniška družba v Sloveniji. GBD je aktivna članica Ljub-l janske borze vrednos tn ih papirjev in centralne klirin-ško depo t ae d ružbe KDD. Največji del dejavnosti pred-stavljajo svetovanje na podro-čju gospodarjenja s premože-n j e m , investicijske storitve, podjetniške finance, trgova-n j e na domačih ter tu j ih tr-gih, onl ine trgovanje. Videli smo, da lahko l judem ponu-dimo, kar potrebujejo v novo-nastali situaciji, in veliko časa

Ani Klemenčič

posvetili izobraževanju (pisa-n j e člankov, radijske oddaje, bUten Moj broker) in ozaveš-čanju javnosti, s pomočjo ka-terega bi lahko bolj optimal-no gospodarili s prihranki.

Naše glavne prednosti , ki nas uvrščajo prav na vrh med borznoposredn išk imi druž-bami pri nas, so: fleksibihiost in v rhunska storitev, neod-

visno f i n a n č n o svetovanje (kar je prava redkost, saj ve-čina ponudnikov f inančnih storitev v Sloveniji ponuja le en, ožji segment produktov) in odlična izvedba, ker je za-dovoljstvo naš ih strank na pr-vem mestu; GBD On-I ine tr-govalni sistem, ki je v Slove-niji vodilni za trgovanje prek intemeta in prvi, ki omogoča vpogled v globino trga; vodil-n a trgovalna p la t forma za online dostop do tu j ih borz prek našega partnerja E*Tra-de; FINport, ki bo zaživel v nekaj mesecih, bo prvi in edi-ni portal za aktivne vlagatelje pr i nas; motiviranost naš ih borznih posrednikov za do-seganje najboljših rezultatov; k o n k u r e n č n e cene. V GBD zapos lu jemo 4 2 strokovnih in pr ipadnih zaposlenih, ki so glavni nosilci n j enega uspešnega poslovanja. Lani s m o začeli priprave na širitev poslovanja in staUisno preob-likovanje družbe v holdinSko

d ružbo in več odvisnih družb. Tako je bila z oddelit-vijo 25. sep tembra 2 0 0 8 ustanovl jena družba GBD Skupina, finančna družba, d. d., s sedežem na Koroški ce-sti 19 v Kranju. Preoblikova-n j e se bo zaključilo naslednje leto, ko se bo hče r in sk im podje t j em, m e d n j i m i naj -več jemu GBD Goren j sk i borznoposredniški družbi, d. d. (ki se je pred nekaj m e s e d preselila v nove prostore na Koroško cesto 5, pr iz idek k Hotelu Creina), GBD Nepre-mičn inam (na Tivolski 4 8 v Ljubljani), GBD Svetovanju (na Cesti Staneta Žagarja 3), priključilo še nekaj novih.

Osnovni m o t o obstoja in delovanja GBD, d. d., je še naprej uspešno poslovanje 2 zagotavljanjem največje vred-nosti vsem investitorjem, za-poslenim, delničarjem in lo-kalni skupnosti . Vse to smo združiU v VARNOST, STRO-KOVNOST, DONOSNOST."

UUBLJANA

Bo DARS-ov dolg postal državni?

Na torkovi tiskovni konferenci smo izvedeli še za eno zani-mivo podrobnost, ki je posledica obiska in usklajevanj s predstavniki evropskega statističnega urada Eurostat. Opo-zorili so namreč, da bodo po evropskih pravilih Družbo za avtoceste Republike Slovenije (DARS) uvrstili v državni pro-račun, saj prodaja letnih in polletnih vinjet po njihovih pra-vilih ni prodaja storitev, pač pa pobiranje davka - netržna de-javnost, ki prinaša več kot polovico prihodkov. Enako naj bi veljalo tudi za RTV prispevek. Tak pristop pa bi pomembno pokvaril državne bilance, saj je znano, da ima DARS za kar 2,56 milijarde evrov dolgov z državnim poroštvom, ti pa bi z omenjeno spremembo postali dolg države. Temu bi se lahko Izognili s prodajo vinjet za krajša obdobja, kar pa bi pokvarilo bilanco DARS-a in verjetno občutno podražilo tako letne kot tudi polletne vinjete. Š. Ž.

ŠKOF)A LOKA

Jelovica odpira energetsko varčno hišo

Iz lesne industrije Jelovica so sporočili, da bodo v soboto v Dolu pri Ljubljani od 10. ure naprej odprli vrata ene izmed svojih že postavljenih energetsko varčnih hiš, ki jih sicer iz-delujejo v obratu v Preddvoru. Prelc dneva bodo potekala kratka predavanja o prezračevalno - ogrevalni tehniki, na ogled pa bo tudi več kot 70 idejnih zasnov njihovih novih hiš. V podjetju se zavedajo, da bodo energetska varčnost, optimalna arhitekturna zasnova objekta ter ekološka narav-nanost v prihodnje še posebno pomembni dejavniki pri od-ločitvah o nakupu hiše. Š. Ž .

1 2 8 00 777 wwwion.d

Bančne storttv« m ljubezjfiv Oseben Način_

HiFi ColorStudio HR ColofStulki il^ji, PDiaraM naaio 6. St-ioco LluUl

M: +3% 01 Z80 )6-2a. iMnnki ISSN: 28(H«-30, F«x: +386 01 2»H»-3i GSM: 416TS4S3, anit« itanMaipo JI

V redno delovno razmerje s polnim delovnim časom sprejmemo

operateila (n/žj v pripravi otfsst plošč (CTP) v enoti Kranj, Mirka Vadnova 6.

Delo poteka v dveh Izmenah. Zahtevana šolska izobrazba in znanja: - V. ali VI. stopnja grafične smeri z zaželenimi izkušnjami na podobnih

delih, znanje angleškega jezika, poznavanje MAC operacijskega okolja. Poskusno delo traja 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: HiFi ColorStudio, d. o. o.. Poljanski nasip 6 ,1000 Ljubljana

Z.\K.\|NKI)EIU|HPR1 VAS?

Cena 19,50 eur za naročnike 1 0 % popusta

Gorenjski Glas Za i>os beležimo £as

i 8 K M E T I J S T V O [email protected]

Slovenski med še bolj prepoznaven Na sedežu Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) so odprli čebelarsko knjižnico, najbogatejšo in le eno od petih na svetu.

JASNA PAIADIN

Brdo pri Lukovici - "Tako sla-bega leta, kot je bilo letošnje, naše čebele še niso imele, a čebelarji s e k sreči lahko ve-sel imo tudi nekaterih pozi-tivnih mejnikov," je leto na predstavitvi novosti sloven-skih čebelarjev povzel pred-sednik ČZS Boštjan Noč.

V teh d n e h so na sedežu zveze uredili težko pričako-vano strokovno knjižnico, ki je dobila ime po Janezu Go-ličniku. V n je j je več kot } 0 0 0 enot slovenskega in tu-jega knjižnega gradiva. "Če-belarji i m a m o izredno boga-to strokovno literaturo, zato s m o imeli dolgoletno željo, da jo p r i m e m o uredimo, na-rediimo dostopno javnosti ter jo na ta način tudi zaščitimo in ohranimo," je povedal taj-nik zveze Anton T o m e c in dodal, da gre za kn j ižn ico svetovnega pomena. Knjižni-ca, ki bo čitalniškega značaja in za javnost odprta enkra t tedensko, ima nekaj iz jem-nih primerkov čebelarske li-terature - kot edina pr i nas

tudi celotno zbirko letnikov najstarejše slovenske revije s področja kmetijstva. Sloven-skega čebelarja, ki ravno v tem letu praznuje iio-letnico rednega izhajanja. Na knjiž-nili policah bo posebno me-sto našel tudi čebelarski ter-minološki slovar, ki je luč sveta po petih letih intenziv-nega dela ugledal prav v teh d n e h . O s e m strokovnih so-delavcev je zbra lo več kot 4 0 0 0 izrazov s področja če-belarstva; da pa bi se čebelar-ski jezik m e d uporabniki kar na jbo l j ohranjal , ga bodo v prihodnjih dneh poslali prav v s e m s lovenskim čebelar-jem.

Na Čebelarski zvezi Slove-nije, kjer se zadnja leta inten-zivno ukvarjajo s promocijo slovenskega medu , so pred-stavili tudi tipiziran kozarec, v katerega bodo polnili le m e d s slovenskega ozemlja. Izbrali so ga na javnem nate-čaju, z n j im pa želijo potroš-nika že na prvi pogled opozo-riti na to, da bi moral biti do-m a f l med deležen večje po-zornosti.

Predstavniki Č Z S so v novi knjižnici predstavili tudi terminološki slovar in tipiziran kozarec za med.

Meso se bo podražilo Rdeče meso in mesni izdelki se bodo do konca leta v povprečju podražili za petnajst odstotkov. Prvo od tri- do petodstotno zvišanje cen bo že ta mesec, druge podražitve bodo do konca leta.

CVETO ZAPLOTNIK

Kranj - Kot je povedal Boris Jež, direktor Gospodarskega interesnega združenja Mes-ne industrije, naraščanje cen surovin in reprodukcijskega materiala ter drugih stroškov

mest , posredno pa tudi do-mačo rejo govedi in prašičev. In ka j na j bi bil razlog za novo krizo v m e s n i predela-vi? Kot pojasnjuje Jež, se je delež vhodnih surovin v celo-tnih stroških m e s n e predela-ve v zadn jem letu povečal s

možnos t i za preživetje, ugo-tavljajo pa, da se je v zadnj ih letih zelo povečal uvoz mesa iz evropskih držav. 'Tri t e m se nihče posebej n e ukvarja s kakovostjo. Ta sicer tehnič-n o že lahko ustreza zakon-sko določenim s t anda rdom

Meso in mesni izdelki se bodo podražili.

mesno-predelovalnim obra-tom n e omogoča več renta-bilnega poslovanja, zato ima-jo s a m o dve možnos t i - ali podražitev mesa in m e s n i h izdelkov v povprečju za pet-najst ods topov ali pa zaprtje obratov. Če mesa in izdelkov ne bodo podražili, bo to ogro-zilo več kot dvajset obratov in več kot dva tisoč delovnih

G G mali oglasi

04/201 42 47, e-pošta: [email protected]

www.gorenjskiglas.si

70 na 8 0 odstotkov, pri t em pa m e s n o predelovalne obra-te tepe tudi to, da podražitev surovin niso sproti "preliva-li" v ma loproda jne cene. Zdaj n ima jo več nobene no-tranje rezerve, na to, da bi jih iskali na račim kakovosti iz-delkov, pa tudi ne pristajajo. Še večja usmeritev na izvoz-ne t rge j im n e da j e prave

i n d r u g i m predpisom, toda z a zdravo p r e h r a n o je po-t r ebno še veliko več," pravi Boris Jež in navaja, da s o maloproda jne cene mesa in m e s n i h izdelkov v Sloveniji skora j za če t r t ino n iž je od povprečja Evropske unije, v Italiji in Avstriji, ki sta nepo-s r edn i tekmici s lovenske m e s n e predelave, pa so od

AVTOHIŠA VRTAČ d.0.0. KRANJ, PE Primskovo. Rueigaleva cesta ipa, 4000 I

Tel.: 04/ 23 44 899. Fax: 04/ 23 44 8?0. E-mall: [email protected]

LjUBgANA

Sejem Narava - zdravje

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je včeraj začel 39. sejem Narava - zdravje, na katerem ponujajo izdelke in storitve za zdravo življenje. Na sejmu, ki bo zaprl vrata v ne-deljo zvečer, se prvič predstavljajo podjetja z ekološko grad-njo, izkoriščanjem obnovljivih virov energije, urejanjem okolice in recikliranjem odpadkov. Novost je vsebinski sklop Sobivanje človeka in narave, na katerem javne službe mest Ljubljana in Maribor predstavljajo vsakdanjo skrb za prijet-no in zdravo urbano okolje - ločevanje odpadkov, ogrevanje, zagotavljanje pitne vode ... Razstavljavci ponujajo tudi sad-je, med, izdelke iz medu in zelišča, vsak dan ob n . uri je pri-kaz peke kruha iz ekoloških surovin. Sejem spremljajo tudi različna predavanja in posveti. Jutri in v nedeljo bo v sode-lovanju z obrtno-podjetniško zbornico potekal dvajseti naci-onalni kongres kozmetikov, včeraj je bil posvet o sadju v prehrani mladostnikov, mlekarji in ekološki kmetje pa so predstavili program za večjo porabo mleka, mlečnih izdel-kov in ekološko pridelane hrane. C. Z.

ŠKOFJA LOKA

Tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov

Jutri, v soboto, dopoldne bo na Mestnem trgu v Škofji Loki tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki jo pripravlja Raz-vojna agencija Sora. Na stojnicah bodo ponujali izdelke bla-govnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov. Za moj dom, Slovenski med in druge kakovostne izdelke - pekovske, mlečne in zeliščne izdelke, domače jušne rezance, dražgoške kruhke ter izdelke doma-če in umetnostne obrti. C. Z.

povprečja višje za šes t oz. osem odstotkov.

Večina pridelkov se je pocenila

Na ministrstvu za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano navajajo, da so se v zadn jem obdobju o d k u p n e cene ve-č ine kmet i j sk ih pridelkov znižale, nj ihova povprečna višina je tako letos nižja kot lani. Cena pšenice je po po-datkih t ržno informacijskega sis tema agencije za kmeti j-ske trge v letošnjem 37. ted-n u znašala 207 evrov za tono in je bila od devet do petnajst odstotkov nižja kot v enakem lanskem obdobju. Cena ko-ruze je v 37. t ednu znašala 183 evrov za tono in je bila v primerjavi z lani nižja za do-br ih 2 6 odstotkov. Cena krmnega žita se je zaradi iz-j e m n e p o n u d b e v Evropski un i j i znižala občutno , na Madžarskem je padla na 114 evrov za tono in se je že pri-bližala intervencijski odkup-ni ceni. Odkupne cene živine so v Sloveniji nižje kot v Ev-ropski imiji, povprečna cena bikov, s tar ih do dve leti, je nižja za 3,5 odstotka, cena te-lic za dobrih 19 odstotkov in cena krav za 25 odstotkov. Cena mladega pi tanega go-veda je bila v le tošn jem 37. tednu v primerjavi z enakim l a n s k i m obdob jem višja za deset odstotkov, cena prašič-jega mesa pa za dobrih štiri-najst odstotkov.

TRBOIE

Evropski dan opazovanja ptic

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bo v okviru evropskega dne opazovanja ptic pripravilo v soboto in nedeljo opazo-vanje ptic na desetih lokaci-jah v Sloveniji, kjer bodo udeležence seznanili s pti-cami, njihovo ogroženostjo In načini varstva. Na Gorenj-skem bodo opazovali ptice na Trbojskem jezeru, zbor udeležencev bo v nedeljo ob devetih dopoldne pri ribiški brunarici v Prašah. Pri opa-zovanju bodo dali poudarek pticam selivkam in njihovim selitvenim potem. Nekatere ptice prav zdaj zapuščajo Evropo in so namenjene v Afriko, k nam pa prihajajo prve gostje s severa, ki bodo zimo preživele pri nas. Ptice selivke ne poznajo meja, po-leg gnezdišč so za njihovo preživetje zelo pomembna tudi v m e s n a postajališča, kjer se lahko nahranijo in odpočljejo. C . Z.



http://www.gorenjskiglas.si


G O R E N J S K A , O G L A S I 1 9

Bohinj bo spet dobil ribogojnico Ribiška družina Bohinj bo zgradila ribogojnico na potoku Belca, kar bo dobro tudi za razvoj ribiškega turizma.

PETRALOTRIČ

Bohinjska Bistrica - Občin-ski svet Občine Bohinj je Ri-biški družini Bohinj n a ob-činski zemlj i ob potoku Bel-ca blizu že lezniške posta je za 30 let dodelil stavbno pra-vico za n a m e n izgradnje ri-bogojnice v Bohinjski Bistri-ci, za kar bi po oceni sodne-ga cenilca občina dobila do-brih 73 tisoč evrov nadome-stila. Dolgoročne pa bi se Ri-biška družina Bohinj morda celo odločila za odkup zem-ljišča, vendar imajo t renutno

dovolj denar ja le za gradnjo ribogojnice.

Ribiška družina Bohinj ob-staja že skoraj deset let in v t em času ji je uspelo z vest-n i m gospodarjenjem privar-čevati nekaj denarja, s kate-r im bi radi zgradili omenjeno ribogojnico. Izdelati so dali tudi že idejni projekt, na Kmetijsko gozdarskem zavo-du Kranj pa so tudi izdelali zootehniSko idejno zasnovo, v kateri so zapisali, da je lokaci-ja primerna za gradnjo ribo-gojnice z vališčem in ocenili, da bo pretok potoka Belce ob

pravilno zgrajenih osmih za-porednih vzrejnih bazenih omogočil letno vzrediti do 4 ,6 tone enoletnih ter starejših avtohtonih salmonidov, ka-m o r spadajo potočna postrv, jezerska postrv in lipan. Po ri-bogojnem načr tu je Ribiška družina že sedaj dolžna vsako leto v Bohinjsko jezero in Savo Bohinjko dožiti po deset tisoč osebkov lipana. Tega mora jo t r enu tno kupovati drugod, kjer imajo pogoje za njegovo vzgojo. To pa stane in ra to si prizadevajo, da bi zgra-dili svojo ribogojnico.

Občinska svetnica Dar ja Lazar je v razpravi izpostavila vidik z ribolovom povezane-ga turizma, saj so ribiči boga-ti gostje, ki so pripravljeni plačati visoko ceno ribolovne dovolilnice in ki tudi drugače v Bohinju veliko potrošijo. "Zavzemamo se, da bi gostje v Bohinj prihajali tudi zuna j sezone, in ribiči zagotovo so taki gostje, saj se njihova se-zona začne z aprilom in za-ključi konec oktobra, čez po-letje pa jih praktično ni, ker je preveč ljudi," je povedala La-zarjeva.

IguBgANA

Mesec boja proti raku dojk

Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donn v oktobru, svetovnem mesecu boja proti raku doj pripravlja vrsto aktivnosti po Sloveniji. Vsak torek četrtek, ko na Onkološkem inštitutu v Ljubljani deluje ambulante za bolezni dojk, bodo prostovoljke posredova napotke in informacije o zdravljenju raka dojk v bolnišn in po odpustu iz nje. Darja Roječ, aktivna članica Europ Donne, je o svoji izkušnji z rakom napisala knjigo Pa imam; avtorica oktobra pripravlja predstavitve knjige knjižnicah po Sloveniji. S. K.

ŠKOFJA LOKA

S športom veselo popoldne

Ob tednu otroka, ki traja od 6. do 12. oktobra, Društvo prija-teljev mladine Ško^a Loka v sodelovanju z loškimi šolami, vrtci in občino pripravlja prireditev z naslovom S športom veselo popoldne. V sredo, 8. oktobra, se bo ob 14.30 začela v športnem parku Osnovne šole Škofja Loka - Mesto (v pri-meru slabega vremena pa v šolski telovadnici). Tja do 17. ure se bodo vrstile športno-rekreativne delavnice: cici gibalne igre, vadba na poligonu, igre z žogo, šaljive štafetne igre, na-vijaška delavnica, skoki na veliki prožni ponjavi, učenci pa se bodo na turnirju pomerili v igri med dvema ognjema. D. Ž .

Tudi učerjeje lahko prijetno

1 0 , 4 3 € 20% popusta.

C o r e n j s i d G l a s naročanje na telefon: 04 201 42 41,

apošta: narocnineOg-glassi, www.gorenjsldglas.si

DOBRA IN ZDRAVA ZELENJAVA Praktični msifed m vrtičkatje

CENA:

3.70 € Za naročnike Gorenjskega glasa 20% popusta

w J w JESENICE Ulica Maršala Tita 63, pon.-pet.: 8.00 - 20.00, sob.: 8 .00 - 15 .00

P o n u d b a vel ja od 1 . 1 0 . do 1 5 . 1 0 . 2 0 0 8 . R A D O V U l C A Gorenjska cesta 3 3 , pon.-pet.: 8 . 0 0 - 2 0 . 0 0 , sob.: 8 . 0 0 - 1 5 . 0 0

- i S

http://www.gorenjsldglas.si

20 H A L O - H A L O , K A Ž I P O T ~

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00

Nara(rlo ti objavo i|«ejfnMmo po ttitfonu M/»W2-00, faksu 04/201-42-13 ali o«bno na »tivirtisoKl (fSli vKtanjuotpopoill-doponddjlulninrlUdollOOunlCtMojIasovinponudbvnjblU ugodiu

JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240

RADOVgiCA, TEL: 04/55 '5 249. FAX: 04/53 04 230

MADŽARSKE TOPLICE: 9 . 1 0 -12. lo., 1 9 . 1 0 - 22.10., 2. i i . - 5. n,

3.11 - 9.11.; MEDŽUCORJE: 3.10 - 5.10.; TRST: 8.10.

OBVESTILA O DOGODKIH OB)AVLJAMO V RUBRIKI GLASOV KAŽIPOT BREZPLAČNO SAMO ENKRAT.

PRIREDITVE

Fotografska delavnica in planinska tura

Bled - Triglavski narodni park vabi na sedmo fotografsko delavnico in planinsko turo v Dolino Triglavskih jezer v soboto in nedeljo. Zborno mesto bo na avtobusni postaji pri Sv. janežu ob 7.30. Prijave zbirajo po elektronski pošti [email protected] ali po telefonu: 031/260 19.

Klepet ob čaju Žabnica - V petek, 17. oktobra, ob 17. uri bodo v posebni sobi bara AMI v Dorfarjah člani Društva upokojencev Žabnica gostili Mirka Pihlerja, ki piše poezijo, čara in je tudi nadžup-nik nadžupnije na Ptuju. Posebej vabijo tiste, ki bi pre-senetili s svojimi zapisi, bodisi v prozi ali pesmi. Prijave sprejema Jerica Kraševec po telefonu 5132 841 v ponedeljek, 6. oktobra, med 13. in 15. uro.

Pesem je srce Železniki - Muzejsko društvo Železniki vabi na muzejski večer z naslovom Pesem je srce. Svoje pesmi bosta pred-stavili Ladi Trojar in Vera Završan. Prireditev bo danes ob 19. uri v Galeriji Muzeja Železniki,

IZLETI

Vače-Zasavska sveta gora Kranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 16. oktobra, na izlet Vače-Zasavska sveta gora (849 m). Hoje bo za 4 do 5 ur, zahtevnost ture je srednja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred Globusa, prijave z vplačili pa sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 13. oktobra.

Po Dolenjskem žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi na zadnji letošn-ji izlet in sicer na Dolenjsko. Izlet bo 23. oktober, odhod ob 6.30 izpred vseh avtobusnih postaj od Kranja proti Trati. Pri-jave sprejema Mara Pečnik po telefonu 2311 932 v ponedeljek, 6. oktobra, med 13. in 15. uro. Rok plačila je do 14. oktobra.

Pohod na Blegoš Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi na pohod na Blegoš, ki bo v četrtek, 9. oktobra, ob 9. uri iz smeri Stražišče proti Šk. Loki. Prijave sprejema Mara Pečnik po telefonu 2311 932 v ponedeljek, 6. oktobra, med 13. in 15. uro. Če bi slučajno zapadel sneg, greste na Križno goro.

Ciprnik Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, n . oktobra, na planinski izlet na Ciprnik. Odhod ob 7. uri s parkirišča Mer-cator na Primskovem. Pot nI zahtevna, hoje bo za 4 ure. Pri-javite se lahko v društveni pisarni do srede, 8. oktobra.

Polhograjska Gora Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 18. oktobra, na planinski izlet na Polhograjsko Goro. Odhod ob 7. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo 3 ure, pot pa ni za-htevna. Prijavite se lahko v društveni pisarni do četrtka, i6 . oktobra in pri Jožetu Trilarju 23 n 976.

jesenski pohod po Steklasovi poti Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira v soboto, 11. oktobra, tradicionalni jesenski pohod po Steklasovi poti s kostanjevim piknikom in veselico. Prijave sprejemajo po tel.: Jože Vari 041/367 036 in Matko Pogačnik 031/805 746 ali v pisarni, tel.: 031/345 209, 531 55 44.

Na Lipanski vrh Žirovnica - Iz Društva u pokojencev Žirovnica vabijo v torek, 7. oktobra, na planinski pohod na 1983 metrov visok Lipanski

vrh na Pokljuki. Nezahtevne hoje bo za 4 do 5 ur. Odhod av-tobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje Rodine in bo ustavljal na vseh postajah do Most. Informacije in prijave do nedelje zvečer po tel.: 5801 469 ali gsm 031/535 799 - Drago Kajdiž.

OBVESTILA

Društvo invalidov Jesenice obvešča Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice obvešča člane, da bo v torek, 7. oktobra, od 10. do n . ure v prostorih društva splošna telovadba, v četrtek, i6 . oktobra, pa bo poteka-lo merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja. Sprejemajo tudi prijave za rekreacijo v športnih dvoranah: kegljanje, namizni tenis, streljanje z zračnim orožjem in balinanje.

Srečanja ob ročnih delih Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor, skupina za ročna dela Celike, obvešča članice društva in druge občanke, da se bodo srečanja ob ročnih delih začela v torek, 7. oktobra, ob 18. uri v prostorih društva.

Vrtci vabijo na ure pravljic Radovljica - Vzgojnovarstveni zavod Radovljica - Vrtec Radovljica vabi otroke od 2. leta starosti dalje, ki vrtca redno ne obiskujejo, na ure pravljic, ki bodo potekale v vseh vrtcih občine Radovljica od meseca oktobra dalje.

Namesto telovadbe pohodi Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica obvešča, da telo-vadba v jesenskem času odpade zaradi obnove šole, nado-mestili jo bodo z rekreacijskimi pohodi vsak ponedeljek ob 16. uri. Prvi pohod bo 13. oktobra ob 16. uri. Zbirališče je pri vojašnici Crngrob, relacija je Crngrob-Pevno-Papirnlca-Sv. Duh-Žabnica. Pohod bo ob vsakem vremenu.

Delovni čas Triglavske rože Bled - O d 1. oktobra 2 0 0 8 do 30. aprila 2 0 0 9 bo Info središče Triglavska roža na Bledu odprto od torka do petka med 12. in 16. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 18. uro.

Vpis novih plesalcev Kranj - Folklorna skupina Sava iz Kranja v mesecu oktobru vpisuje nove člane.

Začetni tečaj angleščine Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na začetni tečaj an-gleščine. Prijave in informacije po tek: 23 61 870.

Tečaji na Jesenicah Jesenice - Iz mladinskega centra Jesenice vabijo na nasled-nje tečaje: Učimo se za življenje! - brezplačni računalniški tečaj, ki bo potekal od oktobra do decembra, namenjen je vsem občanom, predvsem pa tistim, ki se na uporabo raču-nalnika šele navajate in bo potekal v računalnici v prostorih Mladinskega centra Jesenice, prijave sprejemajo na tel. 5884 680 ali 5884 681; Tečaj risanja in slikanja - barve bo potekal v ponedeljek, 6. oktobra - dopoldne ob 10.30 in popoldne ob 16.00 uri ter v petek, 1 0 . oktobra, ob 17. uri v delavnici Mladinskega centra v 1. nadstropju ter je namenjen otrokom v starosti 9 let in več, obvezne prijave na 5884 6 8 0 ali 5884 681; Salsa - plesni tečaj za pare z Olofom Lenardičeml, ki se bo začel v petek, 10. oktobra, ob 19. uri v mali dvorani Mladinskega centra Jesenice, obvezne prijave na 5884 680 ali 5884 681; Klub jeseniških študentov in Mladinski center Jesenice vabita tudi na tečaje tujih jezikov, ki se bodo začeli

17. oktobra in bodo potekali v pisarni Kluba jeseniških štu-dentov v prostorih Mladinskega centra Jesenice na Kejžarje-vi 22 na Jesenicah. Prijave zbirajo do n . oktobra na uradnih urah KJŠ (041/726 4 9 4 ) oziroma do lo. oktobra na Mladinskem centru Jesenice osebno ali po telefonu 04/5884 680 ali 04 /5884 68i .

Kuharska delavnica Škofla Loka - V ponedeljek, 6. oktobra, boste v Kulinariki Krista lahko pripravljali drobno slastno pecivo in išlerje za praznične dni. Delavnica bo na O Š Cvetka Golarja v Škofji Loki od i6. do 20. ure. Informacije na 031/35 25 97. Več o delavnicah na vww.kulinarika-krista.

Ekološka tržnica Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da bo ekološka tržnica v Vita centru Naklo v torek, 7. oktobra, izjemoma odprta od 16.30 do 18. ure. Ponudba bo pestrejša, saj bodo svoje izdelke pripeljali v prodajo tudi nekdanji dobavitelji. Nasled-nji torek, 14. oktobra, pa bo že veljal zimski čas obratovanja, to je od 17. do 18.30,

PREDAVANJA

Ob dnevu duševnega zdravja Kranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, vabi na strokovni posvet s predavanji ob Dnevu duševnega zdravja Stres in duševno zdravje, o temi Vrednost neuspeha pa bo govorila Ksenija Bezenšek. Na temo Mental-na higiena in duševno zdravje pa bo predavala dr. Lucija Mulej, univ. dipl. soc. Strokovni posvet bo v torek, 7. oktobra, ob 10. uri v dvorani M O Kranj, št.i5. Informacije po tel.: 04/20117 20.

Meteoriti - obiskovalci iz vesolja Kropa - Kovaški muzej Kropa jutri ob 17. uri vabi na preda-vanje Meteoriti - obiskovalci iz vesolja, ki ga bo imel v pro-jekcijski sobi muzeja dr. Miha Jeršek, univ. dipl. ing. ge-ologije. Predavanje spremlja razstavo Meteorit iz Avč v doli-ni Soče 1908-2008, ki je v muzeju na ogled do 19. oktobra.

Proučevanje Sv. pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, Jezerska cesta 41, na prouče-vanje Sv. pisma z okvirno temo Znamenja časa Jezusovega prihoda. Duhovno srečanje bo povezoval Vladimir Odorčič. Vstopnine ni.

Jesenska opravila na vrtu Podvln - Iz Vrtnarije Reš v Podvinu vabijo na prvo jesensko srečanje, ki bo danes ob 17. uri, ko bo Ruth Podgornik Reš predavala o jesenskih opravilih na okrasnem delu vrta. Izvedeli boste vse o sajenju čebulnic, dvoletnic in pripravi rastlin in trate na zimo.

KONCERTI

Koncerti na Brdu Brdo - Na posestvu Brda odpirajo vrata novemu programu - vrel-cu ustvarjalnosti glasbenih in likovnih umetnikov. Tako bo v soboto, n . oktobra, ob 20. uri Veliki otvoritveni koncert z Orke-strom Slovenske filharmonije, pianistko Dubravko Tomšič Sre-botnjak ter dirigentom Theodorom Guschlbauerjem.

Srce mi poje pesem Breznica - Mladinska pevsko-inštrumentalna skupina Brezniča ob 10-letnici svojega delovanja prireja koncert z naslovom Srce mi poje pesem. Koncert bo jutri ob 19.30 v župnijski cerkvi na Breznici. Kot gost na koncertu bo nastopil Mladinski pevski zbor Gorje.

RAZSTAVE

Risbe in slike Maria Maka Tržič - V Pollakovem salonu Tržiškega muzeja bodo danes ob 19. uri odprli razstavo risb in slik Maria Maka. Avtor bo predstavil tudi svojo monografijo Reflexionen.

V-oglje 2008 Šenčur - V muzeju Občine Šenčur bo v torek, 7. oktobra, ob 19. uri odprtje razstave del, ki so nastala v okviru 3. Med-narodne kolonije umetniške keramike V-oglje 2008, v orga-nizaciji Barbe Štembergar Zupan in Nika Zupana. Razstava bo odprta do 26. oktobra, ob torkih in petkih od 17. do 19. ure, ob nedeljah od io. do 12. ure.

PREDSTAVE

Cesarjev slavec , Jesenice - O b tednu otroka v sodelovanju z Gledališčem Toneta Čufarja Družinsko gledališče Kolenc vabi otroke na predstavo z naslovom Cesarjev slavec, ki bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 17. uri v Gledališču Toneta Čufarja. Predstava je namenjena otrokom od 7. do 12. leta v spremstvu odraslih. Vstopnine ni.

Revček Andrejček Poljane - Amaterska dramska skupina Pod stražo K D Da-vorin Jenko Cerklje vabi na ogled stare ljudske igre Jakoba Bedenka Revček Andrejček. Predstava bo jutri ob 19.30 v Kulturnem domu v Poljanah nad Škofjo Loko.

Z A P O P O L N P R E G L E D SI O G L E J T E

W W W . G O R E N J S K I G L A S . S I / K A Z I P O T


http://www.gorenjskiglas.si/kazipot

MALI OGLASI info@g-^s.si 21

LOTO

Rezultati 79. <roga

• 1. oktobra 2 0 0 8

3, 7,14, 15, 25. 3 4 35 m 36

-otko: 7 4 6 5 3 4

Loto P L U S :

12, 20, 25, 28, 2 9 , 3 0 , 37 in 17

Predvideni sklad 80. kroga za

Sedmico: 2 2 5 . 0 0 0 E U R

Predvideni sklad 80. kroga za

Lotka: 4 9 0 . 0 0 0 E U R

Predvideni dobitek P L U S :

2 0 . 0 0 0 EUR

n domplan doiite za intonirtog, nepreoMnine, urtanbsm in onergotito, d.d. Kranj. btohvoiMva 14

M.S 041/e47''433

www.domplan.s

STANOVANJE PRODAMO Kranj, Vodovodni stolp, dvosobno v II. nadst. izmere 61,29 m2, l.izgr. 1966, delno obnovljeno-kopalnica in okna 1.2004. Cena 98.000,00 EUR, možnost vselitve junij I. 2009. Preddvor, enosobno-mansardno v dvonadstr. hiSi izmere 48,00 ma, hiša zgrajena 1.1960, stanovanje iz-delano I 1991. cena 83.000,00 EUR. Kranj, Planina III, enosobno v III. nadstr. izmere 33,20 m2. I. izgr. 1988, nizek objekt, še ni vpisano v ZK, cena 75.000,00 ELR. Kranj, Žoriijflvo naselje, v novem ob-jektu dve trisobni v pritiiiju z atrijem, povezava s kletjo, kjer sta še dve sobi, in shrambo v iimeri 140,00 m2, in dve štirisobni v I. nadstr. s stopnic3mi v mansardo in kletno shrambo v izmeri 181,00 m2,1. izgr. 2008, nadstandardna oprema: ma-sažna kad in prha, talno ogrevanje, električne žaluzije, bambusov par-ket, vsi bstni priključki, ogrevanje na plin, vsako stanovanje dve parkirni mesti, cena: stanovanje v prit. 300.000,00 EUR, v nadstr. 330.000,00 EUR. Kranj, 2]ato poljt v initisarUi objek-ta novozgrajeno dvosobno stanova-nje + kabinet v izmeri 56,83 mz, I. iz-grad. objekta 1953,1. izgradnje stano-vanja 2008, CK na plin, vsi priključki, tlaki laminat, klima, cena 9/.uuu,uu EUR. Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v III. nadstr. izmere 73,80 m2, L izgr. 1965, obnovljeno 2005, kopalnica, WC, certralna na plin, vselitev po do-govoru, cena 130.000,00 EUR. Kranj, Zlato polje, trisobno, visoko pritličje v izmeri 66,82 m2, delno ob-novljeno v letih 2000 in 2003 (kopal-nica in okna), I. izgr. 1961, CK, tele-fon, J<abel. telev., balkona ni, cena 114.755,00 EUR (27,5 niio SIT). Tržič, trestno jedro; 3 dvosobna sta-novanja v trinadstropni hiši, velikosti od 61 ni2 - 83.oom2, leto izgr. 1957. v celoti prenovljena lela 2000 (tlaki, instalacije, kopalnica CK, telefon, dvigalo}, balkona ni, cena 1290 FlJR/m? (309.135,60 Ml/ma) za manjše stanov, in 1230 EUR (294.757,20 SIT) za večje stanov., vpisana v ZK, vseljiva takoj.

HISE • PRODAMO Kranj, Sp. Besnica, visokupritlična, tlorisa 120 m2 na parceli velikosti 549 m2, CK na olje, tel. garaža, dve parkirni mesti, sončna lega, hiša je lepo vzdtlevana, I. izgtad. 1981, cena 320.000,00 EUR, vselitev možna ko-nec leta 2009. Bližina Preddvora, enonadstropno poslovro-stanovanjski objekt na par-celi velikosti 1583 m2 cca. 870 m2 poslovrih prostorov Iti cca. 195 m2 stanovanjskih prostorov, dve garaži, parkirišče, sončna lega, I. izgr. 1960, postopoma obnovljen in dozidan od 1.1965-1998, cena 839000,00 EUR. Križe, Gorenjska, enonadstropna dvostarovanjska, tlorisa 75 m2 v vsa ki etaži na parceli velikosti 222 m2,1, izgr. 1936, popolnoma prenovljena od 1.2004-2006, CK r>a plin, tel., vse instalacije v vsaki etaži ločene, tri parkirišča, cena 182.000.00 EUR VIKEND-PRODAMO Trstcnik-Orle, zidan, tlorisa 3x 46m2 na parceli velikosti 478mJ, lepa sončna lokacija, garaža, dostop tla kovan, ob vikendu tudi manjša bru-narica, I. izgr. 1997, cena 2q0.000.00 EUR.

POSLOVNI PROSTOR - oddamo v najem Naklo, 1. nadstr. v izmeri 50 m2, pri-memo za pisarne, I. izgr. 1970, pre-novljeno 1. 2004, CK, nternet. tele-fon, samostojni vhod, parkirna me-sta zagotovljena, cena 400,00 EUR/mesečno-i- stroški cca. 120,00 EUR skupaj z ogrevanjem-CARAŽA-PRODAMO Kranj, Planina II, v novem objektu na Ul. Tuga Vidmarja v podzemni gara-ži parkirno mesto. I. izgr. 2007. cena 8.000.00 EUR. PARCEU-PRODAMO Javomlšli Rovt nad |e$enicami v iz-meri 750 m2, na parceli elektrika in telefon, sončna, dostop z glavne ce-ste, geodetsko odmerjena, celotna zazidljiva, 6 km od avtoceste, cena 45.540,00 EUR.

Kranj, proti Naklemu, v industrijski coni 5957 m2 za proizvodnjo, skla-dišča, parkirišče, cena 168 EUR/m2 in še cca. 18 EUR/m2 za komunalni prispevek. lavcmlk pod Sv. Jo om nad Kra-njem za vikend tlorisa do 60 mz v iz-meri 1470 m2, možna izgradnja treh vikendov, parcelizacija narejena, voda, elektrika poleg parcele, cena 128.000,00 EUR.

N E P R E M I C N I N E Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/Z0Z 13 Z02 2$ 66

GSM 051/520 700. Email: [email protected]

KsKERNi

POSLOVNI PROSTORI: Prodamo: KRANJ [bližina): POSLOVNA PRI-LOŽNOST - 1 8 0 m2 poslovni pros-tor, adaptiran I. 20CO, zemljišče 3.846 mz stavbnega zemljišča z po-slovnim objektom (pisarne v pritličje in nadstropju, vsaka etaža 4 pisarne) in montažnim objektom velikosti 120 m2, na vidni lokaciji za vse vrste poslovnih dejavnosti, lil potrebujejo večje zemljišče (prodaja avtomobi-lov, tovornjaki, ...), v bližini dovoza na avtocesto, cena- 850.000 EUR. KRANJ: uporabne površine 648 m2, poslovni prostor, zgrajen 1.1940,447 m2 zemljišča, poslovno-stanovan-jsko hišo z urejenimi poslovnimi prostori v pritličju in 1. nadstropju (280 m2), prenovljeno pred 10 leti in stanovanji v višjih etažah (7 stano-vanj skupaj 368 m2). Stanovanja so potrebne prenove. Objekt stoji na vidni lokaciji v neposredni bližini mestnega jedra, cena- 430.000 EUR. HI$E: Prodamo:

KRANJ, PRIMSKOVa stanovanjska hiša v ML gradbeni fazi, 270 m2 povr-šine (klet, pritličje in mansarda), par-cela 402 m2, cena - 248.000,00 EUR. KRAN), PRIMSKOVO: 250 m2, sa-mostojna, zgrajena 1.1940,1.349 m2 zemljišča, samostojna stan. hišo na Primskovem, na 1.349 zemljišča (delno stavbno zen-ljišče, delno gOzd). ki ima pritličje, nadstropje in podstrešje (stanovanjev pritličju del-no obnovljeno, v nadstropju še ne-obnovljeno). ob objektu še garaža in gospodarsko poslopje, odlična loka-cija, cena - 250.000 EUR. RADOVLJICA, UNCOVO: NOVO-GRADNJA - na mirni bkaciji 7 stan. hiš, od tega 2 dvojčka in 1 trojček v 3, podaljšani gradbeni tei, stan. povr-šine vsake po 191 m2, na zemljišču od 180 • 332 m2, cena je od 197.600 do 214.700 EUR, last K 3 KERN d.o.o., možnost menjave z drugo ne-premičrino z doplačilom. GORENJA VAS (3 km s Hotavelj): večja kmečka hiša, površine 300 m2, 17 I iRgr), obnovljena in primerna tudi za bivanje, v okolici večje zem-ljišč, od tega: 8.185 m2 zazidljivo, 141.000 m2 kmetijsko in 645.000 m2 gozda. Posebnost je termalni vrelec, ki je na tem zemljišču, proda-ja se za 1.300.000 EUR. OREHEK pri KRANJU: krajna atrijska vrstna 'liša na zemljišču 613 m2. dnevna soba ima izhod na teraso, (klet, prtličje in neizdelano podstrei-je). sura 38 let, cena - 245.000,00 EUR na voljo po dogovoru. KRANJ: v bližini centra, poslovno-stan. hiša iz I. 40, skupne površine 64S mz, od tega v pritličju In 1. nad-stropju 280 m2, kasneje prenovljeno za poslovne prostore (trgovina v obratovanju), v gornjem nadstropju namenjeno za stanovanja, po številu 7 skupaj 368 m2, cena- 430.000 EUR.

BELA pri PREDDVORU: na mirnem predelu s pogledom na hribe lahko

dobite stanovanjsko hišo cca. 100 m2 v etaži (klet, pritličje in mansar-da), parcela 1.116 m2, letnik 1979, cena - 230.000,00 EUR. BESNICA: stanovanjska hiša, površi-ne 250 m2, klet, pritličje, nadstropje in mansarda, zgrajena 1970, obnova 94. parcela 500 ma. lahko tudi dvo-dmžinska, cena = 215.000 EUR. ZEMgiŽCA: Prodamo: Ambrož pod Krvavcem: več stavb, parcela od 422-677 m2 po 70 EUR/m2. Apno pod Knravcem: parcela 886 m2 v bližini zazidljivega, pogled na doli-no po 60 EUR/m2. Poljubdj: stavb, parcela 631 m2 po 75 EUR/m2 v nižinskem delu. Zalog pri GetVIjah: stavb, parcela 482 mz ali 509 m2 po 120 EUR/mz. STANOVANJA: Prodamo: Jesenice: 1 SS, 42,80 mz v 3. nad. od 12., letnik 89, cena = 70.000 EUR. Jesenice: 2 SS, 77,57 mz v 2. nad. od 3, letnik 2008. cena - 113.925 EUR. Jesenice: 2 SS, 54,32 mz v 3. nad. od 3, letnik 2008, cena -104.160 EUR. Jesenice: 3 SS, 94,68 mz v 3. nad, od 3, letnik 2008, cena -151.900 EUR. Kranj, Planina I: 1 C 32,50 m2 v 2.nad., nizek blok, letnik 75, kuhinja ločena, cena •= 71.000 EUR. Kranj, Planina II: 1 SS, 49,60 m2 v 7. nad., letnik R?, predelano v ? SS. cena - 87.000 EUR. Kranj, Zlato polje: 2 SS, 50,63 m2 v 2. nad. od 4, obnova 2002, cena -97.500 EUR. Kranj, Vodovodni stolp: 3 SS, 72,19 m2 v 1. nadstropju, vsi priključki, del-no obnovljeno pred 10 leti, cena -125.000 EUR. Kranj, Drulovka: 2 SS. 74 m2 v 1. nad-stropju v vrstni hiši, ba kon 10 m2 m klet 6 na, letnik 91, cena - 125.000 EUR. Kranj, Zlato polje: 2,SS, 52,38 m2, v 1. nadstropju, letnik 72, cena - 92.000 EUR. Kranj, Huje: 4-sobno stanovanje v vi-sokem pritličju 92 m2, letnik 45, plin pred vrati, prazno, takoj na voljo, cena - 100.000 EUR. Tržič, Ravne: 1 SS, 35,18 m2 v pritlič-ju, letnik 86, cena - 63.000 EUR. Tržič, Kovorska: 2 SS, 57,19 m2, v 1. nadstropju, nizek blok, letnik 70, cena - 92.300 EUR.

www.k3'kern.si

NEPREMIČNINE R t A l I S I A T t

SVET RE d.o.o. Enota Kranj Nazotjeva ulica 3 4000 Kranj tel.; C4/2811-000 f^: 04/2026-459

Email: [email protected] http:/,'www.svet-nepfcmicninc.si

KRANJ-PlanIna I: iSS, 26,45 <^2,1. 197/, P/5 nad., obnovljeno 2004, opremljeno. Cena 62.900 EUR. KRANJ-Rakovica: enostanovanjska hiša, 112 m2 stan. povtšine, adapt. I. 2008 v celoti, parcela 173 mi + 2 parkirni mesti, prazno. Cena 150.000 EUR. KRANJ-Manina II: večje iSS, 53,27 m2,1.1982,2./8 nad., balkon, dviga-lo, vpisalo v ZK. Cena 95.000 EUR. 2IR|; 1 km izven, parcele, delno stavbno delno kmetijske od 1044-1093 m2. Cena od 32.812,00 EUR do 36.840,00 EUR, sončna lega.

Mali oglasi teL: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]

Male oglase sprejemamo: za objavo v petek • v sredo do 13 JO in za objavo v torek do petka do 14.00! CelovnI fas: od ponedeljka do petka nepiekinjeno od 8 . - 1 9 . ure.

NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM

ENOSOBNO stanovanje na Planini -45 m2 + 8 m2 kleti, n 031 /37-00-78

www.svet'nepf e n t c n m e . s

l i ^ nov dom ali kupca za svojo epremlinkio? Oddajite fi«j«m«te lUnovan je. hiio al poslovni prostor' Celovita reiittv

na enem meflu. Za MS delamo Aktivno - Jasno - Preudarno

AjP d.o.o. Kranj Koroška cesta 2,

4000 Kranj gsm: 031/330 - 040 tel.: 04/20 28 223,

e-poita: lnfb@)ajp.si

STANOVANJE PRODAM SKOPJA LOKA, m=stno jedro. Funkcionalna garsonjera 18 ali 24 m2, 1/11, letos obnovljeno, opremljena kuh., 51 ali 61.000 EUR. IKOFJA LOKA, Frankovo n., garson-jera 28 m2, P/lll, bik., I. izg. 79, lepo vzdrževano, razpoložljivo nov. 08. 65.000 EUR. SKOFJA LOKA, mestro jedro, pros-torno dvosobno marsardno stan., delno obn. letos, oicna in streha 1988, 72 m2, CK ns trda goriva. 91.000 EUR. Ostalo ponudbo in povpraševanje najdete na

KRANJ, Šorlijevo nas.. 1.5 SS, 40 m2, 1./4 nad., v celoti adaptirano In opremljeno 1.08, vpisanovZK. zastek-ljen balkoi. mirna k>kac , bližina vrt-ca, šole. trgovine, cena po dogovoru, tr 041/601-346 80o«a43

DVOSOBNO stanovanje. 53 m2. v šorlilevem nas., tr 051/301-725

80087«

DVOSOBNO s t a n o v a ^ , vel. 48,86 m2, visoka pritlični na Zagaijevi ulfci v Ratiovliioi. Stanovanje ni ubnuvljunu, vendar je vzdrževano in takoj vseljivo. Večinf.. tr 031/628-662

8006674

4 SS. 85 m2. v centru Kranja, dobro vzdrževano, balkon, klet, cena 149.500 EUR, « 040/701-626

44 m2 veliko stanovanje pri Vodovod-nnm srtolpu. ločena prenovljeno, prilUčje. opremljeno, tr »1/644-431

8006881

gekkoprojekt nepremičnine

L^Ji Britof79A, 4000 Kranj infoiiep@9ekkopn>iekLsi

www.9ekkopro)ekLsi

04 2341 999 031 67 40 33

TRŽIČ. Cankarjeva 1. 3-8obno, 69 m2, I. nad., preurejeno, delno opre-mljeno - kuhinja, spalnica, kopalnica, vseljivo takoj, cena 113 000 EUR. « 031/706-358 eoo«6J4

ODDAM

GARSONJERO v Radovljici - center. 3/4 opremljena, t r 04/53-36-610. 031/44-97-12 6006844

V RADOVLJICI oddam stanovanje v privatni hiSi z vrtom, t r 041 /663-335

600684«

HIŠE PRODAM

STANOVANJSKI DVOJČEK v Pred-dvoru. tr 051/388-822 «006797

V PODREČI prodam stanovanj-sko no-vogradnje, t r 051/388-822

8006798

POSESTI NAJAMEM

TRAVNIK v velikosti 2000 - 3000 m2 v okolici Preddvora, za caljše obdobje, t r 031/206-724 «oo6is48

II POSLOVNI PROSTORI «

ODDAM

PISARNO 87 m2. pritličje, na odlični lokaciii br/ša planika, cena 4 EUR/m2. «041/605-084

8006386

PROSTORE na Koreški cesti v Kranju, tr 041/361-100 8009M2

MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM

l.jlldsku I niMT/a Školju l.nku

Piiillulinik In .42211 .ŠkiiOu l.i>ka

Icl.: II4/5(I<> 1.1 llll ra\: 1)4/512 0X «S »»».lilAkoljulitkj.si

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER

razpisuje v Školji Loki dodiplomske in podiplomske študijske programe

Dodiplomski š t u d y : vpisuemo v I. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Management.

Prtjavo lahko oddate preko spletne strani www.fi»4(p.$i samo še do tk|jiKDO sobote. 4 .10. Vpis je možen tudi v 2. in 3. letnik - pokičite in pošljemo van informativno brošuro.

Podiplomski študij: še zadnjič vpisujemo v specialističai študijski progiam Management (smeri; Splošni management. Management kadrov in Management informac jskih sistemov), ki je enakovreden I. letniku znanstvenega magistrskega programa: diplomanti specialističnega programa bodo imeli možnost vpisa v 2. letnik znanstvenega magistrskega programa. Prijavo lahko oddate preko spletne strani wwH.fimkp.si med 2. in 8. oktobrom.

w i Vse programe izvajamo kot izredni študr in so zato VA prilagojeni zaposlenim študentom. v

Informacije: 04/506 13 70 ali 04/506 13 03 MANAGEMENT www.fm-kpsi. www.lu^ko:jaloka.si

OPEL Asira I. 99. diesel. 2.0 16V. lemno modra kovinska barva, prevože-nih 180.000 km, klima ostala opre-ma. Cena 3.700 EUR, tr 041/770-846

«006586

PEUGEOT 206 1.4 Elan, I. 02. 70.000 km klima, 5 vrat kov. sive bar-ve, « 041/398-574

8006901

PEUGEOT 207 1.4,1. 07 kot nov. Kli-ma. v garanciji do 5/09. cena: 9.500.00 EUR. t r 040/351-358

600e«09

RENAULT Clto 1.2.1. 94 bele barve, dvoje vrat, lepo ohranjen, ugodno, t r 041/901-572

ŠKODA Octavia combi 1.9 TDI, I. 03. prva registracija 2004. t r 041/638-699 S006621

TOVOTA Variš. 1.01 rdeie barve, cena po dogovoru, tr 041/543-508

dooeen

AVTODELI IN OPREMA

PRODAM PLATtSČA za različne aiite. gume več dimenzij, (nalo rabljeni akumulatorji, tr 041/722-625 6006SJ7

TEHHIKA PRODAM

NAMIZNI računalnik z monitorjem, tip-kovnico. miško, t r 040/781-829

eooeots

STROJI IN ORODJA PRODAM

CIRKULAR el. motor 4 KW. klina 550 min. železne Kunsliukclje. s Koritom za žaganje debelih drv do 22 cm brez ob-račanja. možna montaža kupčevega motorja, tr 01/831-61-56

0006799

NOVO vibro ploičo 90 kg. cena 670 EUR in vtjro iglo za vibriranje betona, cena 300 EUR. Prodani tudi gradbeni niveliringladilecbetona.tr 041/901-118 8006792

KUPIM

LAHEK cirkular do premera kline 30 cm za žaganje drv. t r 041/858-149

ODKUP. PRODAJA. PREPIS rabllenll-vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj, d. o. o., Kranj. Savska 34. Kranj, tr 04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-358 «0069W

AUDI A4tDi. I. 02. 113.000 km 6 pre-stav. 2. lastnik, cena: 11.600.00 EUR, t r 041/473-247 8006S9S

RAT Punto 1.2 SX, I. C3 l.lastnik. kli-ma, vsa oprema, odličen, t r 041 /787-050 8000900

FORD Connect 1.04, dizel furgon, CIki dizel I.OS, Fiat Punto Denz I. 03. t i 031/283-066 eooesio

GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL KUPIM

KURIVO PRODAM

DRVA metrska ali razžagana. možna dostava, tr 041/718-019

8006905

BRIKETE za kurjavo, vreča 20 kg sta-ne 2 EUR. t r 041/946-167

8006626

DRVA, 7 ms. bukev, galrer. Poljanska dolina. :ena 43 EUR/m3. t r 031/615-477 8006840

LESNE brikete za kurjava, ugodno, tr 04/.'Vl.fl1-«48, n4n/«8.74-2R

8006744

MEŠANA drva po zelo ugodni ceni. tr 041/781-310 6006873

SMREKOVO žamanje v butarati. « 041/965-112

SUHA, meiana drva. Gorenja vas. t r 04/51-91-668 80068.9

SUHA, kostanjeva drva m elektnčne drogove. O 04/51-85-459

8006820

SUHA. mešana drva. Gorenja vas. tr 041/703-807 8006823

SUHA hrastova drva. možen razrez in dostava. « 031/584-881

ŽAMANJE za kurjavo vezano v butaro. 1 butara cca 4 m3. cena 35 EUR. t r 04/231-22-90 e0O69O2

SUROVINE KUPIM

ODKUPUJEMO lilodovino smreke, hrasta, jesena ter les goli. 04/51-80-220. tr 041/639-348

STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM

KAVČ trosed. električni radiator, televi-zor Philip«, mali. « 041/260-060

8006827

OMARO za dnevno sobo, modem di-zajn v belem ultrapasu col. 220 in glo-bine 60 cm. tr 041/54»«76 800689«

ŠPORT, REKREACIJA PRODAM

MOŠKO 26-colsko kolo Mountain na 18 Shimano prestav, sirehce. prtljaž-nik, luči, tr 041/858-149

BUKOVE plohe, zračno suhe. tr 041 /534-798

600666!

KOPALNIŠKA OPREMA

PRODAM

DVE KOTNI tuš kabini, novi, še zapaki-rani, dim 80x80, ugodno, tt 040/257-501

800S86I

POHODNE ČEVUE Apina Tibet št.. 43. tr 031/834-131 «006821

OTROŠKA OPREMA PRODAM

KOMBINIRAN otroški voziček, male rabljen, zelo ugodno, tr 041/934-138 600063;

http://www.domplan.s


http://www.svet-nepfcmicninc.si


http://www.fm-kpsi

22 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g'glas.si

MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIČNI pregledi in kompletna očala na recept brez doplačila Optika AleKsandra Olandia Kran|, 0 4 / 2 3 5 - 0 1 - 2 3 in Optika Saša Tržič. tP 04/59-22-802 e006«94

ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM

CIPRESE smaragd v lončkih, nad 5 0 cm 4 EUR. nad 8 0 cm 8 EUR. mož-nost dostave. Če najdete cenejio. v©-Ija nižia cena. tr 040/578-587

d00«&29

LIGUSTER - kalina, lepe sadike za živo melo. « 0 4 / 5 3 - 1 8 - 3 1 4 . 040/295-312 aooeroe

PODARIM

KUŽKE mešančKe. stare slaba dva meseca, manjše rasti, kratkodlake. čmo-r)ave b a r v e . « 031 /360-588

6006767

MLADO črno muco, oddaja se s po-godbo. « 041 /371 -484

HIŠNE zajčke. 0 4 / 2 5 0 - 3 0 - 7 7 . 040/638-018 600687®

KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM

CISTERNO za gnojevko 2200 I. t r 051 /391 -828 8008630

CISTERNO za gnojevko 2700 i; tr 0 3 1 / 2 5 9 - 7 3 0 eoo684S

NAKLADALNO prikolico SIP 1 5 m3. dobro otiranjeno ali menjam za večjo. « 0 3 1 / 7 9 6 - 9 0 5

KUPIM

BREZHIBEN, ohranjen slloKombajn Mengele. enorednl. » 031/886-347. 030/921-944 800687e

TRAKTOR Deutz, UniverTale, Zetor, ^tore ali Jemte od lastnika, plačilo 1a-koi. t r 051 /203-387

8006853

TROSiLEC hlevskega gnoja ali kiper prikolico. V 0 5 1 / 6 7 3 - 7 5 2

8006813

PRIDELKI

PRODAM

DROBNI krompir, oves in ječmen. "»04/23- 16 -333

JABOLKA, voščenke, jonatan, ne-škfopljena, tr 04/51-32-438. po 18. uri

JABOLKA sorte zlati delišes. jona-gold, pinova, Dorfarje 32, i t 041/916-611 sooesoe

JEDILNI krompir rdeči in ječmen za krmo, « 041/347-507 sooeaeo

KORUZO, stoječo, 2ha, cena 9 0 0 EUR/ha, 9 031 / 2 0 9 - 2 7 7 800«tm

KORUZO, silažno na Sorskem polju, - a 0 4 1 / 3 8 6 ^ 7 1 6009818

KROMPIR krmni in jedilni, » 0 4 1 / 4 1 -62-41

NEKAJ neškropljenih jabolk za mošt in ozimnico. « 031 /370-046 dooesM

N E S K R O P U E N A jabolka boskopski Kosmač In jabolčni sok, ugodno, t t 040/372-098 sooeaeo

NESKROPUENA jabolka za ozimnico ali mošt po simbolični ceni, V 04/255-14-57

N E Š K R O P U E N A jabolka, voščenke za mošt. 9 040/178-394 ' eoodae*

NESKROPUENA jabolka za predela-vo. v 04/204-65-35. zvečer oooeaea

REPO za kisanje ter drobni krompir, V 041 /242-375

SENO goveje, bali rano v kockah, z do-stavo. « 0 3 1 / 2 7 6 - 9 3 0 6006972

SILAŽNE BALE lucerne ter seno In otavo, balirano v kocke, t r 0 4 0 / 9 5 1 -707 sooea34

SILAŽNO koruzo, površine 8 a, Čirče 36. Kranj, I t 0 4 / 2 3 - 2 5 - 5 3 8

SILAŽNO koruzo, relacija Sveti Duti, « 0 4 1 / 8 5 7 - 7 0 3 800«8<8

SILAŽNO koruzo. 1 .2 ha. Zg. Bmfk, •»041 /553-799

3006942

UGODNA ponudba jabolk raznih sort, Pfosen. StrahinJ 10, it 0 4 / 2 5 7 - 1 1 - 0 3

8Q06a02

VEČJO količino pšenice, 0 4 1 / 2 6 6 -D 6 6 6006676

VINO cviček, ugodno, it 0 3 1 / 3 1 9 -075

VZREJNE ŽIVALI PRODAM

BIKCA simentalca, starega 7 dni, » 0 3 1 / 6 3 5 - 4 0 > 8006828

BIKCA mesne pasme, opeko mode-larc in betonske cevi fi 15, 20, 25, » 0 5 1 / 6 8 4 - 1 6 7 600683»

BIKCA mesne pasme šarole 200 kg, » 0 5 1 / 2 0 2 - 2 2 9 eoo683e

BIKCA simentalca, starega 10 dni In Č B bikca, starega 14 dni, » 041/873-887 sooeesz

BIKCA in teličko simentalca, stara 7 dni, » 0 4 / 2 5 2 - 1 1 -82 eoo6854

BIKCA simentalca, težkega 3 0 0 kg. » 04/57-41-624 sooesro

BIKCA simentalca, težkega približno 1 1 0 kg, » 0 3 1 / 2 9 9 - 5 3 4

Č B BIKCA, starega 10 dni, » 041/386-871 60068)7

ČB bikca starega 3 0 dni, » 0 3 1 / 4 3 2 - 2 9 9 8006846

Č B BIKCA, starega 14 dni, » 0 4 1 / 3 7 8 - 9 1 3 6006869

DVA BIKCA, stara od 10 do 14 dni, » 0 4 / 5 7 2 - 5 0 - 1 5 8006841

DVA BIKCA simentalca, stara 14 dni. Iz ekološke kmetije, » 0 3 1 / 8 2 0 - 5 4 1

8006847

DVE T E U C I simentalkl. breji 7 mese-cev. » 041 /266-066 aoo68?6

DVE T E U Č K I simentalkl, stari 14 dni, Zg. Brnik 82, »040/291-4918006806

JARKICE pred nesnostjo, Drinovec, Strahinj 38. Naklo

KOBILO z žrebetom, stolp Philips, vi-deorekorder Siemens. » 0 5 1 / 2 1 3 -2 0 6 8006832

KOBILO llpicanko. rodovniško za jaha-nje, » 0 4 1 / 5 6 7 - 1 0 8

NESNICE v začetku nesnostl, dobite okoli 20. oktobra, » 04/255-14-87

NESNICE rjave, grahaste, tik pred ne-snostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, i r 0 2 / 5 8 2 - 1 4 -0 1 6006803

PONUA -žrebička, starega 6 mese-cev, » 0 3 1 / 3 3 C M 3 4 8006874

PRAŠIČE težke 2 5 kg. Kapus, Zagori-ška 16. Bled, t r 041/693-4418006S37

SANSKE k o z e , » 031/339003dooe&si

TELICO simentalko, brejo 6 mesecev. » 0 4 / 5 1 4 - 6 3 - 0 8 8006807

TEUČKI Simentalkl, stari 2 In 3 tedne, kupim dvoredno pnewnatsko sejalko za koruzo. » 041 /337 -518 sooees?

TELIČKO simentalko, staro 3 mese-ce. » 04/533-12 -80

TEUČKO simentalko. staro 10 dni, « 0 3 1 / 6 9 9 - 1 4 5 800e6»s

ŽREBETA. tt 031 /466-024 eooesss

KUPIM

BIKCA mesne pasme, starega od 6 mesecev do enega leta, » 0 4 0 / 7 5 4 -1 8 0 8006833

BIKCA simentalca. težkega 100 do 150 kg. » 040/13(^969 8006867

OSTALO PRODAM

LESENO kad. 500 I, » 0 3 1 / 5 3 2 -605 800680»

TRAKTORSKE sani za vleko lesa. » 041/448-149 B006836

POSLOVNI STIKI

KREDITI DO lO LET ZA VSE ZAP., TUDI DOLOČEN

ČAS, IN UPOKO)ENCE do 50 % obremenitve, stare

obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi.

Možnost odplačila na položni-ce: Pridemo tudi na dom.

N U M E R O U N O Robert Kukovec s. p., Mlinska ul. 22,

Maribor»tdefon: 0 2 1 2 5 2 - ^ 2 6 , 0 4 1 / 7 5 0 - 5 6 0 .

FESSTd .0.0. , Koroška C. 2, Kranj

Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti

04/236-73-75

ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM

DELOVNO MESTO nudimo urejeni, ustvarjalnim in komunikativnim ljudem, Jancomm, d.o.o., Retnje 54, Križe, tt 0 3 1 / 5 2 1 - 5 5 3 , od 17. do 18. ure

8006768

DELO v strežbi dobi tant ali dekle, Go-stilna Logar, Hotemaže 3a. Preddvor. Inf. na, 9 041 /369-051 sooeesr

GOSTILNA z dolgoletno traditicijo nudi zaposlitev kuharju/k:i. Vse inf. do-bite na 0 5 1 / 2 1 1 - 7 6 7 , Gostilna Na Vid-mu d.o.o.. Poljane 27, Poljane

IŠČEM pomoč v kuhinji in strežbi, in-formacije vsak dan razen ponedeljka, GTT JOŠT, d.o.o.. Sv. Jošt nad Kra-njem 2, Kranj, It 04-/201-21-28

IŠČEM OSEBO za občasno nadomeš-čanje v kiosku s časopisi in tobačnimi izctelki. Nadomeščanje med dopusti in občasno sobote, Jakelj in ostali d.n.o., Benedikova 1, Kranj, tr 031 /764-399

IŠČEMO dekle za delo v strežbi, Bist-ro Noč. Selo 42. Žirovnica. It 040/431 -930

aooaese

IŠČEMO picopeka zaželene izkušnje na knjšnl peči, Picerija Picanto, Justr, d.o.o., Sejmišče 1, Kranj, it 04/236-88-55 8006800

NUDIM delo v strežbi fantu ali dekletu z veseljem do dela. Pizzerija Sraka, Mošnje 41, Radovljica, t r 0 3 1 / 3 0 2 -2 2 1 eooerao

Iščeš delo? www.ms-kranj.si

REDNO zaposlimo kuharja ali kuhar-skega pomočnika. Tavema Petra. Polj-nska c. 104, Gorenja vas, t r 041/482-368 dooeess

REDNO zaposlimo kuharja/ico, lahko začetnik. Gostilna Pri Bizjak, Zg. Bela 20, Preddvor, V 04/25-55 -600, 031 /640-930 800682S

ZAPOSLIM dekle za strežbo. Bistro Enka, Nazorjeva 1. Kranj, tr 041 /618-4 1 7 8006781

ZAPOSUMO natakaiid ali natakarico. Stare Hribar Mateja s.p.. Koroška c. 59, Kranj, t r 04/236-13 -02

8006743

ZAPOSUMO dekle ali fanta za strež-bo. Pogoj veselje do dela in urejenost. Picerija Tonač, Gmiičeva 1, Kranj, « 041 /799-411 8006769

ZAPOSUMO delavko za pomoč v ku-hinji. Gostilna Ančka, Delavska c. 18, Šenčur, tr 04/25-15-200. 041 /790-2 1 6 8006884

ZAPOSUM voznika E kat. v domačem prometu z izkušnjami, Avtoprevozni-štvo Dežman Jože s.p., Sp. Brnik 55, Cerklje, tr 0 3 1 / 3 0 7 - 1 1 4 . 0 4 1 / 7 0 7 -0 8 1 8006857

ZAPOSUMO voznika C, B in E kate-gorije in voznika kombija za EU, Ga-brovšek Transport, d.o.o., Malaul. 10. 1 3 5 4 Horjul, t r 0 1 / 7 5 - 0 0 - 1 5 2

8006877

DOBRODOŠLI v družbo uspešnih vseh stanDsti. Obeta se vam dober za-služek in delo, v katerem se boste lah-ko dokazali. Posredništvo Zdene Bfovč s.p., Vinmaše 170, Škofia Loka, tr 040/304-270 8OO66I8

NEPREMIČNINSKEGA posrednika zaposlimo. Prijave sprejemamo na e-pošto: [email protected]. Tajnost vlog je zajamčenal Poslovni biro, d.o.o., Stritarjeva ul. 7, Kranj sooedod

PRIDRUŽITE se najboljšim v MK. Nu-dimo vam najbolje plačano dalo, naj-boljši program In redno zaposlitev. Po-sredništvo Mali Anton s.p., Podljubelj 97. Tržič, t r 040/165-020

6006747

V P E KRANJ priučimo In zaposlimo te-renskega zastopnika/co za trženje me-dicinskega aparata z že dogovorjenimi strankami. Fantom international, d.o.o., Ul. M. Grevenbroich 13, Celje, tr 0 5 1 / 4 3 5 - 1 4 5 8008062

Z A P O S U M KV mizarja za mizarska dela in NK delavca za pomožna dela v mizarski delavnici. Mizarstvo Aleksarv der Stare s.p.. Zg. Bitnje 186, Žabni-ca. t r 040/713 -030

ZAPOSUM slikopleskarja. Matjaž Do-terve s.p., Hafnarieva pot 47, Kranj

8006701

ZAPOSUM frizerko zaradi povečanja obs. deta, Tina Drešar s.p.. Donova C .2, Medvode, t t 041/616-680

8006801

ZAPOSUMO električarja, zaželena IV. ali V. st. izobrazbe elektro smeri in de-lovne izkušnje na podobnih delovnih mestih, možnost zaposlitve za ned. čas. Janez Valter s.p.. Zg. Duplje 24. Duplje, tr 041/760-616 800«53

ZAPOSUMO medijskega ali računalni-škega tehnika s poznavanjem grafičnih programov Coller In Adobe. VIdafIag. d.o.o., Sora 46. Medvode, tr 0 4 1 / 6 3 9 - 5 1 1 8ooe7M

l i Č E M

IŠČEM DELO likanje in varstvo otrok na vašem domu. Šk. Loka in okolk», tr 040/830-962 eooea??

IŠČEM DELO na področju in inštnjiranja ang. jezika za O S in t r 0 3 1 / 3 2 3 - 2 3 5

ASTERIKS S E N Č I U Rozman Peter, s. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-1 7 0 , 0 4 1 / 7 3 3 - 7 0 9 : žaluzije, roloji, ro-lete, lamelne zavese, pfise zavese, ko-mamiki, markize, wvvw.asteriks.net

8006903

BARVANJE fasad fn napuščev, belje-nje notranjih prostorov, kitanje sten in stropov, premazi oken In vrat, dekora-tivni ometi in opleski, Pavec Ivan s.p., Podbrezje 179, Naklo, t r 031 /39 -29-09

REFLEKSNA masaža stopa) starejšim oz. invalidnim osebam na vašem domu, t r 041/589-821

6006871

STORITVE NUDIM

ADAPTACIJE, novc^radnje od temelja do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite škarpe, urejanje in tlakovanje dvorišč, z našim ali vašim materialom, SGP Bytyqi d.n.o., Struževo 3a, Kranj, 9 041/222-741 8006O04

FLORIJANI. d.o.o., C . na Brdo 41. Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite škarpe. tlakova-nje dvorišč. tr 041/557=^71

8006S32

GRADBENIK REXHO d.n.o., Adergas 13, Oeridje, izvaja od temeljev do strehe, notranji on>eti, vse vrste fasad, kamnite škarpe, adaptacije, urejanje in tlakova-nje dvorišč, t r 041/589-996

8005601

IMATE pisarno, stanovanje, hišo, časa za čiščenje pa vam primanjkuje? Nu-dim čiščenje pisarn, stanovanj in hiš. Marjeta Kumer s.p., Zg. Brnik 136, CeriUje, t r 064/105-251

o a n / e a s s a s Boštjan

ADAPTACIJE, vsa gradbena dela. no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro in poceni, S G P Beni, Struževo 7, Kranj, tr 0 4 1 / 5 6 1 - 8 3 8

8006380

ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz, poti, parkirišč, polag. robnikov, pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp. Adfovic & Co, d.n.o., Jelov-škova 10, Kamnik, tr 01/839-46-14, 041 /680-751

IZVAJAM vsa gradbena dela, adapta-cije, rK>tranje omete vseh vrst, fasade, hitro in poceni. Adil Sopaj s.p., Sr. Bit-nje 3 1 , Žabnica. tr 041/583<K)9

K1TANJ£ in beljenje, hitro in kvalitet-no, Nahtigal Roman s.p., Šoriijeva 19, Kranj, t r 0 3 1 / 5 0 8 - 1 6 8

8006008

NAJEM kombi vozil za prevoz oseb ali tovora kombi prevozi Igor Konkolič s.p.. Triglavska ul. 1 2 , Kranj, t r 041/697-492 8006484

RAČUNOVODSKE storitve in svetova-nje. Alina s.p., Groharjeva 16, Kamnik, wvvw. racunovodstvo-alirta.si, t r 0 4 1 / 312-206

8006731

RTV SERVIS Šinko Marko s.p.. C . na Klanec 53, Kranj, pop. TV, video, ma-lih gos. aparatov, tr 0 4 / 2 3 3 - 1 1 - 9 9

8006188

STISKANJE sadja, kmetija Potočnik, Rovte 8, Podnart, tr041/608-642

VIJOSA. d.o.o., Tomšičeva ul. 40, Kranj, Izvaja vsa gradbena deta, adap-tacije, vse vrste fasad, zunanje uredit-ve in notranje omete, tr 0 3 1 / 4 5 1 -4 2 0 8006376

ŽALUZIJE - notranje in zunanje, la-melne. panelne in plise zavese, rolo-je, screen senčila izdelamo in monti-ramo. RONO SENČILA, d.o.o., Mav-sarjeva cesta 46, Notranje Gorice, tr 0 1 / 3 6 5 - 1 2 - 4 7 , 041/334-247

ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOVANJ, 11.000 po-znanstev v preteklem letu je karakteri-stika ženitne posredovalntoe Zaupianje za vse generacije, ki posreduje po vsej Slo. t r 0 3 / 5 7 - 2 6 - 3 1 9 , 0 3 1 / 5 0 5 -495, 031 /836-378 »ooooo4

3&-LETNI, uspešen, preprost podjet-nik, ki sam z otrokom je ostal, zvesto. Iskreno dekle bi rad spoznal. Ni po-membno, od kod, kaj imate. Važen je le dober, resen namen po življenju v dvoje, tr 031 /807-376 80oe847

DEKLETA, brezplačno lahko spoznate fante za Iskrene, resne, trajne zveze iz vse države, tr 0 3 1 / 8 3 8 ^ 7 8

RAZNO PRODAM

O B N O V U E N zapravljivček, brusilni strojček, videorekorder in glasbeni stolp. I t 041 /364-504

GG naročnine 04/201 42 41, e-pošta: [email protected] www.gorenjsk(glas.si

Ko pomlad bo m tvoj vrt pr^ in sedla bo na rosna tla. Čakala bo, da pridt^ ti, in zajokala, ker te ni.

Z A H V A L A

V 7 6 . l e t u s t a r o s t i n a s je z a p u s t i l a n a š a d r a g a ž e n a . m a t i , s t a r a m a m a i n s e s t r a

A N T O N I J A Č E R N I L E C r o j e n a S o d n i k

Z a h v a l j u j e m o s e v s e m . ki s o ji v č a s u n j e n e b o l e z n i p o m a g a l i , jo n e g o v a l i i n tolaži l i . Hva la v s e m , Id s o jo p o s p r e m i l i n a n j e n i z a d n j i p o t i i n darova l i sve^e t e r cve t j e .

Ž a l u j o č i vs i n j e n i S t r a h i n j , 3 0 . s e p t e m b r a 2 0 0 8

A duša, duša dalje hrepeni, Z A H V A L A žejna življenja si ždi ujeti, zadržati spet V p o n e d e l j e k , 2 2 . s e p t e m b r a 2 0 0 8 , n a s j e z a r a d i z a h r b t n e pobegle, lepe, srečne dni! b o l e z n i i z k r o g a n a j d r a ž j i h z a p u s t i l a n a š a l j u b l j e n a ž e n a , m a m i ,

(dr. Andrej Rant) bab ica , s e s t r a , t e ta m s e s t r i č n a

I D A KOSEC r o j e n a D o l e n c , H a f i i e r j e v o n a s e l j e 9 5 , Š k o ^ a Loka

O b m n o g o pJ rezgodnj i i n za v s e b o l e č i i z g u b i s e i s k r e n o z a h -v a l j u j e m o v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m , p r i j a t e l j e m , s o d e l a v c e m i n z n a n c e m , k i s t e i n n a m Še v e d n o s t o j i t e o b s t r a n i , k i s t e n a m i z r e k a l i u s t n a i n p i s n a s o ž a l j a t e r za p o k o j n o d a r o v a l i s v e t e m a š e , c v e t j e i n sveče, i s k r e n a z a h v a l a g o s p o d u p a t r u R o b e r t u P o d g o r š k u z a gan l j i ve b e s e d e i n l e p c e r k v e n i o b r e d t e r p e v c e m za l e p o o d p e t e ž a l o s t i n k e . H v a l a g o s p o d u ž u p n i k u M a t j a ž u Z u -p a n u z a o b i s k o v a n j e n a d o m u . P r a v t a k o i s k r e n a h v a l a g o s p o d u d r . J o ž e t u D e b e l j a k u , g o s p e d r . P e t r i M e s e c Rodi jev i i n g o s p e d r . M a t e j i L o p u h o v i z a z d r a v l j e n j e i n l a j š a n j e t e l e s n i h bo l eč in t e r p a t r o n a ž n i i n d e ž u r n i s l u ž b i Z D S k o ^ a Loka z a n e s e b i č n o p o m o č . H v a l e ž n i s m o v s e m , ki jo i m a t e š e v e d n o r a d i i n s te jo z n e i z m e r n i m s p o š t o v a n j e m v t a k o v e l i k e m š t ev i lu p o s p r e m i l i n a n j e n i z a d n j i z e m e l j s k i p o t i . V s e m i n v s a k e m u p o s e b e j š e e n k r a t i s k r e n a hva la !

N ^ n i : m o ž B r a n e , h č i B r a n k a , s i n B o r i s z d r u ž i n o , v n u J d n j a K a t a r i n a t e r o s t a lo s o r o d s t v o

http://www.ms-kranj.si



ZAHVALE 2 3

Je čas, H da, je las, ki vzame. Pravijo, da je čas, Id celi rane inje čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spcmine.

Z A H V A L A

V 81. le tu je v Bogu zaspa la n a š a draga ses t ra , teta in bo t r a

V I D A KADIVEC U H r a s t j a

Z a h v a l j u j e m o s e v s e m s o r o d n i k o m , b o t r o m , s o s e d o m , pri jatel-j e m i n z n a n c e m za p i s n e t e r u s t n e i z r a z e sožal ja , p o d a r j e n e s v e i e i n cvet je . Z a h v d a n o s a č e m , g o s p o d u k a n o n i k u in n j e n e -m u sošolcu V i n k u P r e s t o r j u za l ep p o g r e b n i obred , p e v c e m t e r t r o b e n t a č u , p o d j e t j u N a v č e k z a v s o o r g a n i z a c i j o p o g r e b n e s lovesnos t i i n v s e m , ki s t e j o v t ako ve l ikem številu p o s p r e m i l i n a n j e n o z a d n j o jjot. V s e m i m e n o v a n i m i n n e i m e n o v a n i m še e n k r a t i sk rena h v ^ a .

Vs i n j e n i H r a s t j e , s e p t e m b e r 2 0 0 8

O S M R T N I C A

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.

(Saint- Exupery)

Z a p u s t i l n a s je n a š drag i m o ž , oče in d e d e k

A N T O N W A G N E R

O d n j e g a se b o m o poslovili d a n e s , v pe tek , 3. ok tobra 2 0 0 8 , o b 15. u r i n a pokopa l i š ču v Radovljici .

Njegovi n a j d r a ž j i : Lojzka, M a r j a n a , G r e g o r , Zvone , M i h a , Mate j , Mi lo jko , D iana in F lora

Radovlj ica, K i a n j , 30. s e p t e m b r a 2 0 0 8

Res težko je slovo, ko veš, da dragega nazaj ne bo, a M srcih nagih vedno nanj ostal bo spomin svetal.

Z A H V A L A

O b boleči i zgub i n a š e g a d r a g e g a m o ž a , a ta , s ta rega ata i n bra ta

EDVARDA KAVČIČA i z Koprivnika

s e i s k r e n o z a h v a l j u j e m o dr . B r e d j u in d r . Koprivcu za n j e g o v o zd rav l j en j e . O b njegovi ve l iko p r ezgodn j i s m r t i pa s e zahva l ju -j e m o za vso p o m o č s o s e d o m , s o r o d n i k o m in p r i j a t e l j e m . Hvala o b e m a g o s p o d o m a d u h o v n i k o m a Rafku i n Ju r i ju i n govorn ic i S t a n i K o s m a č za t ako lepo n a p i s a n e b e s e d e o b s lovesu . Hvala c e r k v e n e m u j>evskemu z b o r u , kvar te tu Ju t ro in t r o b e n t a č u za z a i g r a n o T i š i n o . Hvala prav v s e m , ki s t e s e o d n j e g a poslovil i , n a m d a r o v a l i sveče i n c v e t j e i n ga v t a k o v e l i k e m š tev i lu p o s p r e m i l i n a n j egov i z a d n j i poti . S t e m s te pokaza l i , da s te n a š e g a a ta i m e l i radi .

t V s i n j egov i Kopr ivnik , Ž e t i n a , Mrzl i V r h , Ž i r i

PoSle so ti moči, zaprl si oči. Zdaj boš mimo spal, v naših srcih boš ostal.

Z A H V A L A

V 6 6 . l e tu n a s je zapus t i l n a š drag i m o ž , o č e in stari a t a

JOŽE VOLČJAK i z L j u b n e g a 1 2 6

I s k r e n o s e z a h v a l j u j e m o s o r o d n i k o m , s o s e d o m , p r i j a t e l j e m in z n a n c e m za i z r a ž e n o sožal je , d a r o v a n o cvet je , sveče, d e n a r n o p o m o č i n sv. m a š e . P o s e b e j s e z a h v a l j u j e m o z a p o m o č Lei Pe t rovf ič , d r u ž i n a m F e l i d j a n , Kovačič i n Poren ta . Zahva l ju j e -m o se p e v c e m , t roben taču , n o s a č e m i n g. ž u p n i k u . Hvala t u d i v s e m , ki s te ga p o s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d n j i poti .

V s i n j egov i

Z A H V A L A

O b s m r t i n a š e d r a g e m a m e

FRANČIŠKE PRETNAR 9 . 2. 1 9 0 9 • 14. 9 . 2 0 0 8

Z a h v a l j u j e m o se v s e m s o r o d n i k o m , p r i j a t e l j em, s o s e d o m in z n a n c e m za i z r a z e sožalja, p o d a r j e n o cvet je i n sveče. P o s e b e j hvala zd ravn i šk i i n p a t r o n a ž n i s l užb i Radovlj ica za

zd ravs tveno osk rbo , hvala g o s p o d u ž u p n i k u iz RadoYljice z a lep p o g r e b in m a š o . Hva la p e v c e m za lepo pe t je . Hva la p o g r e b n e m u zavodu Novak za p o g r e b n e storitve.

Hva la prav v s e m , k i s te jo p o s p r e m i l i n a n j e n i z a d n j i poti .

Ža lu joč i vsi n j e n i

Z A H V A L A

V 76. letu nas je zapustila draga

MARINKA U Š E N I Č N I K

Z a h v a l j u j e m o se v s e m s o r o d n i k o m , p r i j a t e l j em, s o s e d o m in z n a n c e m za p i s n e i n u s t n e i z r aze sožal ja , p o d a r j e n o cvet je i n sveče. Še p o s e b e j se z a h v a l j u j e m o g o s p o d u ž u p n i k u U r b a n u Kokalju z a lepo op rav l j eno sveto m a š o in pogreb , M a r i n k i Z u p a n z a poslovi lni

govor i n p e v c e m okte ta M a s za u b r a n o pe t je , p o g r e b n i s lužbi Navček, o k r a j n e m u o d b o r u SDS v obč in i Š e n č u r . I sk rena hvala v s e m i m e n o v a n i m i n n e i m e n o v a n i m , ki s te se t ako

lepo poslovi l i od n a š e d rage tete .

D r u ž i n a Kiiralt H r a s t j e , 2 6 . s e p t e m b r a 2 0 0 8

Vse življer^ si trdo gpral za dom. družino vse si dal. Od dela tix^ pridnih rok dedi ostale so povsod. Žalost sdza te zbudila ni, praznina, ki ostala je, zda boli.

V S P O M I N

Mineva ž a l o s t o o leto, o d k a r si n a s zapus t i l , d rag i m o ž , oče, s tar i oče i n t a s t

JANKO PIBER Hvala za prižpne sveie in lepo misel ob njegovem grobu.

^ Vsi n jegov i 3. o k t o b e r 2 0 0 8

Z A H V A L A

O b s l o v e s u n a š e d r a g e ž e n e , m a m e , t a šče , b a b i c e , s e s t r e , svak in j e in te te

A N I C E BERTONCELJ iz Klobovsove u l ice 7 3 1 4 . 1 2 . 1 9 3 1 • 2 6 . 9 . 2 0 0 8

se i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m s o r o d n i k o m , s o s e d o m , prijatel-j e m in z n a n c e m za i z k a z a n o p o m o č , i z raze sožal ja , p o d a r j e n o cvetje i n sveče. Hvala t u d i v s e m , ki s te jo v t ako v e l i k e m številu p o s p r e m i l i na n j e n i z a d n j i poti .

Ža lu joč i vsi n j e n i Škof ja Loka i n P t u j , s e p t e m b e r 2 0 0 8

Z A H V A L A

S p o l e t j e m se je od n a s t iho poslovil n a š oče, s t a r i oče, p r a d e d e k , bra t , t a s t in stric

LUDVIK ŠIFRER iz Ž a b n i c e J2. 9 . 1 9 1 5 - 24 . 9 . 2 0 0 8

Iskreno se zahval jujemo vsem sosedom, sorodnikom, pri jatel jem i n z n a n c e m za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebej se zah-val ju jemo g. duhovnikoma za lepo opnndjen pogrebni obred, pevcem domačega cerkvenega zbora, o igan is tu Robertu i n pogrebn i s lužbi Navček. Prisrčna hvala njegovemu nečaku g. Ladu Pi rcu za ganljive besede slovesa. Hvala tudi praporščakom, gas i lcon, KOZB Žabnica, upokojenskemu društvu in vsem, ki s te ga spremili n a zadnjo p o t

Vsi n j egov i Ž a b n i c a , 28 . s e p t e m b r a 2 0 0 8

24 GG info@g-^s.si

ANKETA

Igralni avtomati v vsako vas? MARJANA AHAČIČ

Civilno gibanje je v s labem tednu dni zbralo že več kot petsto podpisov proti igral ni-ški dejavnosti v dvorcu Drnča v Dvorski vasi. Domačine smo vprašali, ali bi jih igralni-ca v neposredni bližini vasi motila. Foto: Anka Bulovec

Marija Kovačič, Dvorska vas:

"Odločno sem proti igralni-ci v Dvorski vasi, ker se mi ne zdi prav, da po treh letih n e n a d o m a kar s p r e m e n i j o načr te za graSčino, in ker m e n i m , da igralnica pre-prosto ne sodi v to okolje.

Rudi Šlibar, Dvorska vas:

"Vsi b o m o vse skupa j za-pravili t am v igralnici, pa b o mir! Seveda s e m proti , tako kot vsi v vasi in še kje drugje."

Miha Kolman, Dvorska vas:

"Sem za igralništvo v gradu Drnča, vsaj kaj se bo dogaja-lo v vasi. Nisem presenečen nad nasprotovanjem doma-činov - a mislim, da bi se vendarle lahko našla kakšna priložnost tudi za nas."

Katja Vuzem, Zgoša:

"Snno najbližji s o s e d j e na-stajajočega kompleksa tu na Zgoši, a celo zdaj , ko poteka gradnja, komaj vemo, kaj se dogaja . Ne, zaenkrat me nič ne moti , niti ideja, da bi bila igralnica tako bližu nas."

; Peter Kolman, Zgoša:

: "Nasprotujem igralnici tako i velikega obsega. Na tem me-: stu bi lahko razvijali mnogo i kvalitetnejši turizem. Krajani i nismo nasprotovali wellness i dejavnosti. Zakaj sedaj spre-: memba programa?"

Tretjič zapored svetovna prvaka Na svetovnem prvenstvu psov brez rodovnika v agilityju je v Italiji zmagal Vinko Oštarijaš s psico Calo. Sta prva, ki jima je uspelo osvojiti tri naslove prvakov zapored.

STOJAN SAJE

Naklo - Spomladi leta 2001 je doba Vinko svojega prve-ga psa. Pravzaprav je kupi l dva meseca s taro psidko Galo, ki je ostala brez mate-re. Tudi rodovnika n i imela, a jo je vseeno,. skle,i>il,;^la.ti,^. Pe l j^ jo je v' malo ^ kio, po k a t e r i , ^ ^ i ^ j K l š n o opravila prvi izpif iž posluš-nosti. Nato se je včlanil v Ki-nološko društvo Naklo in se pridružil tekmovalcem športni disciplini agility.

"Na prvi tekmi aprila 2 0 0 3 v Ajdovščini se Gala ni znaš-la v ohlapnem tunelu. Vse-eno sva bila šesta, kar n a j u je spodbudilo. 2 e nas ledn j i mesec sva v Slovenski Bistri-ci prvič zmagala med začet-niki v kategoriji srednje veli-kih psov. Sezono sva končala kot državna in pokalna prva-ka. Tudi leto 2 0 0 4 , ko sva tekmovala v razredu višje za-htevnosti , je bilo uspešno . Naslovu državnega prvaka sva dodala d r u g o mes to v Pokalu Slovenije in t re t je mesto na svetovnem prven-stvu. V zimski ligi sva prvič nastopila v t re t jem, najbol j zahtevnem razredu. Osvojila sva prvo mes to v skupni raz-vrstitvi. Da sva to dosegla, sva trenirala na jman j trikrat na teden. Za telesno priprav-ljenost sva pogosto hodila v

Vinko in Cala sta si priborila tretji naslov svetovnih prvakov v agilityju.

hribe," je zaupal Vinico Ošta-rijaš, ki se je prej ukvarjal z borilnimi veščinami.

Duh ne izprosnega borca je prenesel na svojo štirinož-no prijateljico. Leta 2005 sta izpustila svetovno prvenstvo v Italiji zaradi Vinkove po-škodbe. Nato se je začel niz zmag n a največjili t ekmah. Leta 2 0 0 6 sta se vrnila z Ni-zozemske s prvim pokalom svetovnih prvakov. Lani sta premagala vso konkurenco v Španiji. Konec avgusta letos

sta zastopala Slovenijo n a svetovnem prvenstvu v Itali-ji, kjer sta se še posebej vese-lila zmage.

"Leto se je začelo s po-škodbo m o j e noge. Nato,; s e m si poškodoval še obraz, Gala pa je imela vnetje led- . vic. Vse poletje sva pospeše-n o trenirala, tudi po de lu n a drugi i zmen i v Jelovici. Čeprav sva bila na p r v e n s t m ' v skokih šele peta, nisva obupala. Vse sva nadomesti-la v disciplini agility in za

malo premagala italijansko tekmovalko. Udeleženci iz 22 držav so bili navdušeni , saj pred n a m a ni še nihče tri-krat zapored zmagal . Dele-fen s e m bil tudi čestitk kino-logov iz vse Slovenije, doma-čega društva in KD Hrušica, kjer sem že dve leti inštruk-tor. Za uspeh so mi n a sep-t embrsk i tekmi na Kr imu prinesli veliko torto z moti-v o m psa m e d ovirami," je povedal 43-letni k inolog iz Kranja.

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko

V petek bo oblačno, dopoldne bo začelo deževati. V soboto bo oblačno, dež bo večinoma ponehal . Proti večeru se bo delno zjasnilo. V nedeljo z jutraj bo možna slana, po nižinah bo megla. Čez dan bo sončno, pihal bo jugozahodnik.

Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo

P E T E K i S O B O T A N E D E L J A

i O ! ^ 11/15°C 1 4/9°C i 0/13°C o Rok.

_ I9/1S'C

KRANJ

Tretjič namenska gasilska znamka

Gasilska zveza Slovenije je v mesecu varstva pred požari (oktober) že tret je leto zapored izdala doplačilno gasilsko z n a m k o v vrednost i 12 centov, ki bo obvezna v poš tnem prometu od ponedeljka, 6. oktobra, do sobote , n . oktobra. Pridobljeni denar gasilska zveza uporabi s t rogo namensko, in sicer za izenačevanje materialne opremljenosti gasilstva in spodbujan je mladine za delo v gasilstvu. S. Š.

SPODNJE DUPLJE

Srečanje turističnih delavcev

Kulturno turistično društvo Pod Krivo jelko Duplje organizira 38. srečanje turističnih delavcev Gorenjske. Goste bodo jutri, 4. oktobra, ob 16.30 popeljali na ogled krajev Naklo in Dup-lje ter Biotehniškega centra Naklo. Ob 18.30 bo v športni dvo-jeani v Strahinju slovesnost s podelitvijo priznanj turistične •^rganizalije, kulturnim in etnplpškim programom. S. S.

Mladoporočenci

Na Jesenicah s o se 20. septembra poročili Mihael Šmid in Veronika Zupančič ter Darko Šepic in Olga Bilyachenko, 24. sep tembra na Dovjem janež Zima in Kristina Štamcar, 27. sep tembra pa s o se poročili: v Kranju Pavel Debeljak in Moj-ca Štrukelj, Uroš Slavec in Irena Zupančič, Miha Karničar in Sandra-Robič, na Brdu pri Kranju Igor Pirih in Alenka Oblak, v Preddvoru pa Matjaž Nabernik in Matejka Mohoričter jaka Zaletel in Mirjam Jovanovič. Mladoporočencem čest i tamo in jim podar jamo polletno naročnino na Gorenjski glas.

) KOŠARKA^^ L I G A U P C

TCG MERCATOR: HOPSI POLZELA I SOBOTA, 4. 10. 2008, ob 20.30 ! ŠPORTNA DVORANA PODEN VABLJENI !

O K O M E T P R V E N S T V E

RD MERKUR : N A T E K M A

MRK KRKA

športna dvorana Poden S O B O T A , 4. 1 0 . 2 0 0 8 , ob 1 8 . url

MERKUR « ve.

vwvw.radio-kranj.si

RADIO KRANJ d.0.0. Stritarjovo ul. 6. KRANJ

TELEraN: (04) 381-22a0 «!owcw (04) 281-2221 vmui (04) 2022-222 moohu (091) 303-509 PRMMMnv

FAX: (04) 2S1-222S nuMOM (04) 2B1-222S ik&M

E poila; rndlokranJOradlo-kranJ^I

J I 10 Y P GK Gorenjski Glaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20081003_L.pdf · Aleksandr u...

Documents

Transcript of J I 10 Y P GK Gorenjski Glaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20081003_L.pdf · Aleksandr u...