Gradivo za sejo ns tromesecje 2012 posiljanje 15 5 2012

Skupina Laško in Pivovarna Laško, d. d.

Poročilo

JANUAR – MAREC 2012

Laško, 15. maj 2012

Skupina Pivovarna Laško in Pivovarna Laško, d. d. 2

K A Z A L O 1. UVOD 3

2. POSLOVNO POROČILO 3 2.1 Sestava Skupine Laško 4

2.2 Prodaja 5

2.3 Finančna situacija 10

2.4 Upravljanje finančnih tveganj Skupine Laško 12

2.5 Pomembnejši poslovni dogodki v času obračunskega obdobja in po njem 14

3. RAČUNOVODSKO POROČILO 15 3.1 Konsolidirani računovodski izkazi s pojasnili 15

2.2 Pojasnila k zbirnim računovoskim izkazom 22

Prilogi: Priloga 1 – Zbirni izkaz poslovnega izida

Priloga 2 – Zbirni izkaz finančnega položaja


1. UVOD Za Skupino Laško, predvsem za pijačarski del, je obdobje januar – marec nesezonskega značaja, tako da v tem času ustvarimo od 15 do 20 % letne prodaje. Ustvarjeni rezultati v prvih treh mesecih pa že delno nakazujejo letne usmeritve poslovnih rezultatov.

Prvo tromesečje poslovnega leta 2012 so zaznamovale predvsem slabe gospodarske razmere, katere vplivajo na poslovne izkaze posameznih gospodarskih subjektov in v ta sklop spada tudi celotna Skupina Laško. Recesija in njen vpliv na vsakdanje življenje je v tem času najizrazitejša, kar se odraža pri porabnikih vsakdanjih dobrin, v katere sodijo tudi vse vrste pijač. Tako dosedanji kakor tudi novi potencialni uporabniki naših proizvodov se vse bolj potrošniško racionalno obnašajo, kar se odraža tudi na potrošnji vseh vrst pijač. Proizvodnja in prodaja pijač pa je seveda osnovna in glavna dejavnost Skupine Laško.

Skupina Laško se je sorazmerno uspešno zoperstavila vsem težavam, ki so se pojavljale v tem času. V prvem tromesečju tekočega leta je uspela obdržati količinsko prodajo iz primerjalnega obdobja preteklega leta ter ustvarila 18 % načrtovane letne prodaje. Takšna poslovna gibanja v tem obdobju nakazujejo, da so zastavljene usmeritve za poslovno leto 2012 uresničljive, v kolikor se ne bodo še dodatno zaostrile oziroma poslabšale splošne gospodarske razmere tako na domačem kakor tudi tujih, predvsem bližnjih trgih.

V začetku leta 2012 je Pivovarna Laško uspešno izpeljala izredno skupščino delničarjev, kjer so lastniki družbe tudi podprli strateško razvojno usmeritev Skupine Laško – pogodbeni koncern.

Z iskanjem sinergijskih učinkov pri poslovanju Pivovarne Laško, d. d., v okviru Skupine Laško, predvsem na področju trženja, smo nadaljevali tudi v letošnjem letu. Pozitivni rezultati so vidni predvsem na tujih trgih.

Nemalo naporov je bilo vloženih v finančno sanacijo tako obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., kot tudi Pivovarne Union, d. d., ki je temeljila na Načrtu finančnega prestrukturiranja in reprogramu finančnih obveznosti. Z večino bank smo pogodbe o podaljšanju kreditov podpisali, z ostalimi pa naj bi zaključili v naslednjem mesecu.

Vse družbe v Skupini Laško, predvsem pa v obvladujoči družbi Pivovarni Laško, d. d., si prizadevamo odprodati vse nestrateške naložbe, kljub temu, da sedanji pogoji za odprodajo niso najugodnejši. V Skupini Laško se zavedamo, da bo sanacija uspešna le v primeru odprodaje teh naložb.

Za uresničitev ciljev, zastavljenih v poslovnem načrtu in za nemoteno odplačilo glavnice in obresti, za katere smo se zavezali ob potrditvi reprograma, smo že sprejeli določene ukrepe na področju obvladovanja stroškov in povečanja prodaje. Nadaljevali bomo z iskanjem novih trgov in kupcev ter z razvojem novih izdelkov ob hkratni racionalizaciji stroškov.

Izhajajoč iz realizacije poslovnih dogodkov v preteklih treh mesecih tekočega leta z optimizmom pričakujemo prihodnje obdobje, v katerem pričakujemo še uspešnejše poslovne rezultate.


2. POSLOVNO POROČILO

2.1 Sestava Skupine Laško Skupino Laško poleg obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d., sestavljajo še odvisne družbe: RADENSKA, d. d., Radenci, z odvisno družbo Miral Radenska, d. o. o.,

Radenci,

PIVOVARNA UNION, d. d., Ljubljana ter od nje odvisna Birra Peja, Sh. a., Peć (Kosovo), s hčerinsko družbo Birra Peja, Sh. p. k, Albanija,

JADRANSKA PIVOVARA – Split, d. d., in

VITAL Mestinje, d. o. o. Skupino poleg proizvajalcev pijač dopolnjuje še družba:

DELO, časopisno iz založniško podjetje, d. d., Ljubljana, z odvisno družbo Izberi, d. o. o., Ljubljana,

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Sarajevo (do začetka julija 2011 se je imenovala RA&LA, d. o. o., Sarajevo),

FIRMA DEL, d. o. o., Laško in

LAŠKO GRUPA, d. o. o., Zagreb. Sestava Skupine Laško je v letu 2012 nekoliko drugačna kot v letu 2011. Konec preteklega leta je Pivovarna Union, d. d., namreč prodala Skupino Fructal. Z nakupom dodatnega deleža družbe Birra Peja, Sh. a., Peć (Kosovo) je le-ta v letu 2012 skupaj s svojo odvisno družbo Birra Peja, Sh. p. k., Albanija postala del Skupine Union.


2.2 Prodaja

1. Prodaja Skupine Laško

Začetek leta 2012 je zaznamovan z negativnimi gospodarskimi kazalci, s povečevanjem brezposelnosti in posledično manjšo kupno močjo tako na domačem kot tudi na tujih trgih. Kljub negotovim razmeram lahko rečemo, da je 1. četrtletje za Skupino Laško predvsem na tujih trgih prodajno uspešno. V skladu s petletno poslovno strategijo in izkoriščanjem sinergij skupnega nastopa vseh družb uspešno ohranjamo tržne deleže na slovenskem trgu in dosegamo ambiciozno zastavljene prodajne plane na tujih trgih.

Podatki za obdobje januar – marec 2011 zaradi primerljivosti ne vključujejo prodaje Skupine Fructal, ki je bila v letu 2011 vključena v Skupino Union. Ravno tako smo zaradi lažje primerljivosti v obdobje januar – marec 2011 vključili družbo Birra Peja Sh. a., Peć iz Kosova, ki v letu 2011 še ni bila odvisna družba Pivovarne Union, d. d., temveč pridružena.

Prodaja Skupine Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Vital, Birra Peja) v 1. četrtletju letu 2012 znaša 717.774 hl vseh pijač, kar je 0,1 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011 oziroma 0,8 % nad zastavljenim dinamičnim planom. Prodaja piva znaša 4,8 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011 oziroma 1,3 % nad zastavljenim planom. Prodaja brezalkoholnih pijač znaša 4,6 % več kot v primerljivem obdobju leta 2011 oziroma 1,9 % nad zastavljenim planom. Prodaja vod znaša 8 % več kot v primerljivem obdobju leta 2011 oziroma 0,6 % pod zastavljenim planom. Količinska prodaja Skupine Laško

Plan Indeks Indeks( v hl ) I.-III./2012 I.-III./2011 I.-III./2012 2012/2011 2012/plan

Pivo 406.193 426.700 400.818 95,2 101,3Brezalkoholne pijače 105.554 100.889 103.536 104,6 101,9Voda 205.938 190.607 207.115 108,0 99,4Ostale alkoholne pijače 89 - 441 / 20,2

Skupaj 717.774 718.196 711.909 99,9 100,8

2. Prodaja Skupine Laško – Slovenija

Prodaja Skupine Laško na slovenskem trgu znaša v 1. četrtletju leta 2012 511.488 hl vseh pijač, kar je 7,8 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011 oziroma 0,2 % nad zastavljenim planom. Prodaja piva znaša 14 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011 oziroma 1,1 % nad zastavljenim planom. Padec prodaje piva je posledica padca trga in predvsem večjih nabav blaga v decembru 2011, zaradi povišanja cen naših proizvodov s 1.1.2012. Prodaja brezalkoholnih pijač znaša 6,9 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2011 oziroma 4,5 % pod zastavljenim planom. Prodaja vod znaša 3,9 % več kot v primerljivem obdobju leta 2011 oziroma 1,4 % nad zastavljenim planom.


Komerciala v Sloveniji je organizirana na nivoju Skupine Laško, razdeljena v kanal trgovine in kanal horece. Vodje prodajnih kanalov oziroma vodje ključnih kupcev iz posameznih članic pokrivajo posamezne ključne kupce za vse članice skupine, kar je doprineslo k racionalizaciji organizacije in optimalni porabi marketinških sredstev. V sodelovanju s službo marketinga skupine je organizirano pospeševanje prodaje in lansiranje novih izdelkov na tujih trgih.

V prvih treh mesecih leta 2012 je bil v Sloveniji opazen padec potrošnje na vseh segmentih pijač. Pri pivu na osnovi naše prodaje in tržnega deleža ocenjujemo, da je ta padec večji od 10 %. Povprečni tržni delež blagovnih znamk Skupine Laško v segmentu piva je v obdobju januar – marec 2012 v primerjavi s povprečjem 2011 v trgovini na drobno v Sloveniji padel za 1,2 odstotno točko, in to na račun trgovskih blagovnih znamk diskontnih trgovin. Povprečni tržni delež blagovnih znamk Pivovarne Laško je 0,3 % o.t. višji od povprečja v letu 2011, v enakem primerjalnem obdobju je tržni delež blagovnih znamk piva Pivovarne Union za 1,5 % o.t. nižji.

V segmentu ledenih čajev je v zadnjem 4 mesečnem obdobju v primerjavi s povprečjem 2011 povprečni tržni delež Sole padel za 2 o.t. (40,7 % na 38,7 %) na račun blagovnih znamk ledenih čajev Nestea in Fructal. Pri brezalkoholnih sadnih pijačah smo z novimi okusi dosegli povečanje tržnega deleža iz 7,4 % na 8,5 %.

V segmentu vod in vod z okusi je količinski tržni delež blagovnih znamk Radenske padel za 1,6 o.t. (35,6 % iz 37,9 %) na račun BZ Donat in trgovskih blagovnih znamk Zale in Za-jev za 1,5 o.t. (9,7 % iz 11,3 %). Oda je tržni delež ohranila. To razmerje se v sezonskih mesecih spremeni.

Pri vseh tržnih deležih so upoštevana povprečja zadnjega obdobja (3 ali 4 mesece) v primerjavi s povprečjem leta 2011 in upoštevanjem deležev diskontnih trgovcev.

Potrošnik je postal zelo racionalen, nakupuje pretežno akcijske izdelke in izdelke trgovskih blagovnih znamk zato tudi naše aktivnosti prilagajamo spremenjenim nakupnim navadam.

V prvih treh za prodajo pijač nesezonskih mesecih smo aktivnosti usmerili predvsem v pospeševanje prodaje (z dodano vrednostjo in akcijskimi cenami) in lansiranje novih izdelkov. Pri največji trgovcih smo izvajali nagradne akcije, comarketinge in imeli izpostavitve in degustacije novih izdelkov, pri manjših trgovcih pa so bile aktivnosti usmerjene predvsem v razširitev asortimana.

V segmentu alkoholnih pijač smo pripravili prenovljen okus Ciderja in dva okusa Laško Radlerja za izvozne trge. V segmentu maltoznih pijač smo ukinili Union Malt in razširili blagovno znamko Laško Malt z okusom ananasa.

V segmentu brezalkoholnih pijač smo uvedli nov okus sadne pijače Sola Orangola in Sola Limonado razširili s pakiranjem v stekleni embalaži. Blagovno znamko ledenih čajev Radenska smo razširili z okusom kaktusova figa.

Struktura prodaje Skupine Laško po družbah je naslednja: Pivovarna Laško (120.670 hl), Pivovarna Union (220.717 hl), Radenska (147.540 hl), ter Vital (22.561 hl).


Količinska prodaja Skupine Laško – Slovenija



Skupaj 511.488 553.879 510.357 92,3 100,2

Pivovarna Laško, d. d.

Prodaja Pivovarne Laško na domačem trgu je 17,9 % manjša od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 2,8 % manjša od planirane. Najpomembnejši je segment piva, ki je v prvem tromesečju manjši zaradi padca trga piva, večjih nabav blaga v decembru 2011, zaradi povišanja cen naših proizvodov s 1.1.2012. Realne prodajne rezultate pričakujemo do konca meseca maja. Manjši delež v prodaji predstavljajo tudi vode, ostali alkohol in uspešno razširjen segment maltoznih pijač. Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Prodaja Pivovarne Union na domačem trgu je 8,9 % manjša od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 1,9 % večja od planirane. Najpomembnejši je segment piva, ki je v prvem tromesečju manjši zaradi padca trga piva, večjih nabav blaga v decembru 2011 zaradi povišanja cen naših proizvodov s 1.1.2012. Realne prodajne rezultate pričakujemo do konca meseca maja. Pri prodaji brezalkoholnih pijač smo 4,4 % nad planom, v segmentu vod z okusi pa 11,4 % pod planom. Radenska, d. d., Radenci

Prodaja Radenske na domačem trgu je za 11,4 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 3 % večja od planirane. Najpomembnejši segment prodaje so mineralne vode, pri katerih beležimo rast 22 % glede na lansko leto. Pri prodaji brezalkoholnih pijač smo 18,4 % nad planom, v segmentu vod z okusi pa 28,4 % pod planom. Vital Mestinje, d. o. o.

Prodaja Vitala na domačem trgu je 22,7 % manjša od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 28,7 % manjša od planirane. Manjše količinska prodaja je posledica prenehanja polnjenja nekaterih trgovskih blagovnih znamk zaradi premajhne dodane vrednosti. Optimizacija prodajnega asortimana in prenova linije Frupi sirupov že kaže pozitven trend tako količinsko kot finančno.


3. Prodaja Skupine Laško – tuji trgi

Prodaja Skupine Laško na tujih trgih je bila letos za 25 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 2 % večja od planirane, kar je zelo dober rezultat, saj je plan prodaje na tujih trgih zastavljen zelo ambiciozno tudi za leto 2012. Na tujih trgih smo prodali največ piva in sicer 18 % več kot lani ter skoraj 2 % več od planiranega. Vode smo prodali skoraj 30 % več kot lani, vendar pa 8 % manj kot smo planirali. Prodaja brezalkoholnih pijač beleži največjo rast in sicer 91 % več kot lani ter 35 % več od planiranega.

Struktura prodaje Skupine Laško po družbah je naslednja: Pivovarna Union (66.786 hl), Pivovarna Laško (61.753 hl), Radenska (34.762 hl), Birra Peja (lastni izdelki in licenčno pivo 41.703 hl), ter Vital (1.283 hl). Poleg navedenega Birra Peja proizvaja po licenci tudi pivo Zlatorog za trge Kosova, Makedonije, Albanije in Črne gore.

Izvozna komerciala je organizirana na nivoju Skupine Laško, tako da vodje trgov iz posameznih članic pokrivajo posamezne trge za vse članice skupine, kar je doprineslo k racionalizaciji organizacije. V sodelovanju s službo marketinga skupine je organizirano pospeševanje prodaje in lansiranje novih izdelkov na tujih trgih.

Na trgu Hrvaške je skupina ustanovila svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Zagrebu, ki s svojo prodajno ekipo skrbi za pospeševanje prodaje izdelkov skupine na Hrvaškem. V Bosni in Hercegovini ima skupina svoje podjetje Laško Grupa, d. o. o., v Sarajevu za koordinacijo z uvozniki in principali, vendar pa še nima svoje ekipe za pospeševanje prodaje. Količinska prodaja Skupine Laško – tuji trgi



Skupaj 206.286 164.317 201.552 125,5 102,3

Pivovarna Laško, d. d.

Prodaja Pivovarne Laško na tujih trgih je za 25 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta. Najpomembnejši je segment prodaje piva, manjši delež pa predstavljajo tudi maltozne pijače in ostali alkohol. Prodaja na ključnih trgih Italije, Bosne in Hercegovine, Kosova in Kitajske je večja od lanskega leta in tudi večja od planirane. Na trgih Hrvaške, Avstrije in Srbije je Pivovarna Laško presegla lanskoletne rezultate, vendar še ne dosega zastavljenih planov. Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Prodaja Pivovarne Union na tujih trgih je za 51 % večja od prodaje v prvem trimesečju lanskega leta ter za 43 % večja od planirane. Prodaja v vseh segmentih pijač (pivo, brezalkohol in voda) je večja od lanskega leta in večja od plana. Prodaja na vseh


ključnih trgih (Italija, Hrvaška, Madžarska, Srbija) je večja od lanskega leta ter večja od plana ali enaka planu (Bosna in Hercegovina).

Radenska, d. d., Radenci

Prodaja Radenske na tujih trgih je za 23 % večja od prodaje v prvem tromesečju lanskega leta ter za 11 % manjša od planirane. Najpomembnejši segment prodaje so mineralne vode, pri katerih se beleži rast na lansko leto, vendar ne dosega plana. Manjši segment predstavljajo vode z okusi, ostale brezalkoholne pijače ter izvirske vode. Ključni trgi Italija, Hrvaška in Srbija beležijo rast prodaje nad lanskoletnimi količinami ter nad planom. Na trgu Kosova prodaja presega lanskoletne rezultate, vendar še ne dosega plana predvsem zaradi močne domače konkurence na trgu vod in izredno slabega vremena v mesecu februarju. Trgi Avstrija, ZDA ter Bosna in Hercegovina ne dosegajo lanskoletnih količin niti planov. Na trgu vod v Avstriji so glavni konkurenti ves čas prodajali svoje izdelke po akcijskih cenah pod lastno ceno, čemur pa Radenska ni mogla slediti (ima eno najvišjih cen na polici, zato tudi prodane količine niso dosegle rezultatov). V ZDA ni bilo planiranih odprem zaradi vremenskih razmer (mraz, zato problemi z ladjarji). Večji izpad plana beležimo na trgu Rusije, kjer nam še ni uspelo prodreti v večje trgovske verige in tudi zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer.

Vital Mestinje, d. o. o.

Vital na tuje trge prodaja manjše količine sirupov, pri čemer je dosežena večja prodaja od lanskega obdobja (indeks 128) in manjša od plana (indeks 89).

Birra Peja, Sh. a., Peć

Prodaja piva v Birri Peji je bila manjša kot v istem obdobju lanskega leta in manjša od planiranih količin. Največji vzrok je padec potrošnje piva celotnega trga, ki je padel za 7 %, kar je odraz zelo močne krize na Kosovu, drugi vzrok je izredno slabo vreme v mesecu februarju (več kot 2 m snega). Tovarna je bila popolnoma blokirana 2 tedna, kar je bistveno otežilo odpremo blaga.

Birra Peja je zelo dobro začela s prodajo vode Akull. Prodano je 20 % več kot planirano in dvakrat več kot v istem obdobju lani. V letošnjem letu imajo vsi distributerji v svojem prodajnem programu tudi vodo Akull. Na prodajo piva smo vezali prodajo vode. Plane redno spremljamo in distributerje opozarjamo na dosežene rezultate. Naša največja konkurenčna voda Rugova je na začetku letošnjega leta imela tudi nekaj težav s kvaliteto, kar je pripomoglo tudi k našim dobrim rezultatom.

Uvoz iz Pivovarne Union in distribucija brezalkoholnih pijač Sola na Kosovu je bila večja od enakega obdobja v lanskem letu in večja od planirane. Potrošniki manj porabijo v gostinstvu, medtem ko se poraba v gospodinjstvih ni zmanjšala (večino brezalkoholnih pijač Sola se proda v trgovini). Založenost naših izdelkov po trgovinah je zelo dobra, v primerjavi s konkurenco imamo tudi največ zakupljenih polic.


2.3 Finančna situacija Vsesplošna finančna in ekonomska kriza, ki je že nekaj časa prisotna na slovenskem gospodarskem prostoru, se odraža tudi v konstantnih težavah pri zagotavljanju tekoče likvidnosti, tako v okviru Skupine Pivovarna Laško, kakor tudi na nivoju obvladujoče družbe Pivovarne Laško, d. d.

V januarju je bilo realizirano novo financiranje s strani bank v višini 2,5 mio. EUR

Za nami so likvidnostno najtežji prvi trije meseci leta, ko je bila, zaradi nesezone, nižja prodaja našega asortimana in ko je v tem obdobju bilo zaznati tudi slabo plačilno disciplino naših kupcev nasploh. V teh mesecih je potrebna tudi priprava na sezono z nabavo potrebnih surovin, repromaterialov, reklamnih materialov in izvedbo ostalih aktivnosti, ki so potrebne za zagon proizvodnje v prihajajoči sezoni. V januarju je bilo za Pivovarno Laško, d. d., realizirano novo financiranje, sindicirano posojilo s strani bank pod agenturo Abanke, d. d., Ljubljana, v neto višini 2,5 mio. EUR. Sredstva so bila porabljena za plačilo obveznosti iz naslova trošarine in DDV-ja in za zagotavljanje tekoče likvidnosti družbe v prvem tromesečju.

Največje breme naše, tako kratkoročne kot tudi dolgoročne likvidnosti, predstavlja visoka stopnja zadolžitve

Največje breme naše, tako kratkoročne kot tudi dolgoročne likvidnosti, predstavlja visoka stopnja zadolžitve tako skupine, predvsem pa obeh pivovarn, kjer glavno breme zadolžitve nosi Pivovarna Laško. Na 31.3.2012 je bila Skupina Laško do institucij na finančnem trgu iz naslova prejetih posojil, zadolžena v višini 390,1 mio. EUR od tega Pivovarna Laško 225,0 mio. EUR in Pivovarna Union 119,9 mio. EUR, preostanek zadolžitve pa je odpadel na ostale članice skupine. Pivovarna Laško ima poleg obveznosti iz financiranja do finančnih institucij, še obveznost iz financiranja v okviru skupine v višini 42,4 mio. EUR. Zaradi visoke zadolženosti predstavljajo obveznosti iz naslova financiranja največje breme tekoče likvidnosti, zlasti na Pivovarni Laško. Le-ta je v prvem tromesečju letošnjega leta, skupaj za obresti iz naslova financiranja, plačala 4,6 mio. EUR, od tega bankam 3,9 mio. EUR in družbam v skupini 0,7 mio. EUR, kar pomeni ob ustvarjenem EBITDA v višini 3,3 mio. EUR, da je le-ta zadoščal za zgolj 72 % obresti iz naslova financiranja v obravnavanem obdobju. Pivovarna Union je v prvem tromesečju iz naslova financiranja bankam plačala 1,9 mio. EUR obresti.

Obema pivovarnama je 30.3.2012 skupaj zapadlo za 160 mio. EUR obveznosti do bank iz naslova kratkoročnih kreditov in obrokov dolgoročnih kreditov

Obema pivovarnama je 30.3.2012 skupaj zapadlo za 160 mio. EUR obveznosti do bank iz naslova kratkoročnih kreditov in obrokov dolgoročnih kreditov. Od začetka meseca februarja so z bankami potekala intenzivna bilateralna pogajanja in sestanki na različnih nivojih odločanja, z namenom dogovoriti dolgoročni reprogram kreditov za obe družbi. Dne 28.2.2012 je bil bankam predstavljen Načrt finančnega


prestrukturiranja s predlogom dolgoročnega reprograma kreditov za obe pivovarni, do leta 2017 za Pivovarno Laško in do leta 2014 za Pivovarno Union, ob dezinvestiranju finančnih naložb v Mercator in Delo v letu 2014. Večina bank je do predlaganega reprograma zavzela pozitivno stališče. V mesecu marcu so se pogajanja z bankami nadaljevala, posebej z našo največjo upnico, banko NLB, d. d., ki je na predlagan reprogram imela dodatne zahteve. V začetku aprila je bil na podlagi Načrta finančnega prestrukturiranja z bankami dosežen dogovor reprogramiranja večine obveznosti obeh pivovarn z ročnostjo enega leta. Dve banki sta za enkrat kredite podaljšali le za obdobje 6 mesecev, nekatere izmed bank pa so potrdile reprogram za obdobje 5-7 let. Pogoj za dogovor reprogramiranja kreditov pri največji upnici je bila odpoved Pogodbenega koncerna, ki so ga lastniki izglasovali na skupščini delničarjev Pivovarne Laško, d. d., 30.1.2012. Z večino bank so pogodbe za podaljšanje kreditov že podpisane. Nekatere banke pa bodo svoja podaljšanja realizirale z odobritvijo na ustreznih organih odločanja, najkasneje v prvi polovici meseca maja.

Skupina Pivovarna Laško vseskozi izvaja aktivnosti v okviru dezinvestiranja

Skupina Laško tudi v letu 2012 nadaljuje z aktivnostmi v okviru dezinvestiranja finančnih naložb kot tudi ostalega, za poslovanje nepotrebnega premoženja.

1. Postopki pri prodaji 79,25 % deleža v družbi Večer, d. d., se nadaljujejo. UVK je rok za prodajo družbe podaljšal do 31.12.2012. V marcu je bil objavljen poziv za javno zbiranje pisnih ponudb, rok za oddajo nezavezujočih ponudb je do 07.05.2012.

2. Prodaja Dela, d. d., je začasno ustavljena, saj nismo prejeli ponudbe, ki bi bila skladna z razpisom. Tudi s postopki prodaje Dela, d. d., bomo nadaljevali.

3. V lanskem letu je uprava vložila maksimalne napore v prodajo 23,34 % deleža skupine v naložbo Mercator, d. d., vendar zaradi objektivnih razlogov do realizacije prodaje ni prišlo. Skupina Laško bo s postopki prodaje Mercatorja nadaljevala, bodisi skupaj s konzorcijem bank, bodisi samostojno.

4. Prodaja Jadranske pivovare – Split, d. d., je ustavljena, ker ponudbe, s strani potencialnih kupcev, nismo prejeli. Vseskozi potekajo aktivnosti za racionalizacijo poslovanja.

5. Preko posrednika pri prodaji NLB, d. d., potekajo aktivnosti za prodajo deleža v Thermani, d. d., Laško, v smislu iskanja in kontaktiranja potencialnih kupcev ciljne družbe.

6. V marcu je Pivovarna Laško, d. d., v okviru prevzemne ponudbe delnic družbe Etol, d. d., odprodala celoten paket 540 delnic z oznako ETOG po ceni 141 EUR/delnico, kar pomeni 76.140 EUR.

7. Družba Final Art, d. o. o., kot posrednik pri prodaji nepremičnin skupine, tudi v letu 2012 nadaljuje z aktivnostmi pri prodaji za poslovanje nepotrebnega premoženja, in sicer:


za Pivovarno Laško: hotela Hum in Savinja v Laškem, športno dvorano Tri lilije v Laškem in skladišče na Letališki 32 v Ljubljani,

za Pivovarno Union: zemljišče in projekt »Center Bellevue« ter skladišče v Mariboru,

za Radensko: poslovno stavbo v Radencih.

2.4 Upravljanje finančnih tveganj Skupine Laško Za zagotavljanje dolgoročnega stabilnega poslovanja Skupine Laško je potrebno sprotno in temeljito spremljanje in ocenjevanje finančnih tveganj. Tudi v letu 2012 sledimo zastavljenemu cilju doseganja stabilnosti poslovanja in zmanjševanju izpostavljenosti posameznim tveganjem na optimalno raven. Med finančnimi tveganji so za skupino in tudi za vsako družbo posebej zlasti pomembna likvidnostno tveganje, tveganje znižanja poštene vrednosti finančnih naložb, kreditno tveganje in do neke mere tudi obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj ter ukrepe za varovanje pred njimi izvajamo in presojamo na podlagi učinkov na denarne tokove.

Likvidnostno tveganje: Med finančnimi tveganji je izrednega pomena spremljanje likvidnostnega tveganja, ki pomeni tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti. Glede na prvo tromesečje letošnjega leta skupina, predvsem pa Pivovarna Laško, d. d., izkazuje presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, kar pomeni obstoj precejšnjega likvidnostnega tveganja, zlasti v okviru matične družbe. Da bi se izognili težavam pri zagotavljanju tekoče likvidnosti, načrtujemo gibanje denarnega toka na prilivni in odlivni strani na letnem in mesečnem nivoju. S pomočjo ustreznih kreditnih linij za kratkoročno uravnavanje denarnih tokov, v obliki revolving kreditov in dovoljenega limita na transakcijskem računu, zagotavljamo pokritje morebitnih dnevnih likvidnostnih primanjkljajev. Z bankami upnicami vseskozi potekajo razgovori v smislu oblikovanja celovite rešitve v obliki reprograma vseh naših obveznosti iz naslova financiranja na daljši rok. Že vse od konca leta 2010 potekajo aktivnosti na področju dezinvestiranja vseh naših naložb, ki za opravljanje naše osnovne dejavnosti niso ključnega pomena. Pri obvladovanju likvidnostnega tveganja je zlasti pomembno in nujno potrebno spremljanje temeljnih kazalnikov stanja financiranja in plačilne sposobnosti po ZFPPIPP – Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki v svojem 14. členu določa kriterije po katerih se šteje, da je podjetje insolventno. Tekoče spremljanje likvidnostnega položaja družbe je zlasti pomembno iz razloga pravočasnega ukrepanja, da se izognemo neugodnim posledicam nastanka likvidnostne krize. Glede na navedeno ocenjujemo, da je izpostavljenost likvidnostnemu tveganju glede na situacijo na finančnem trgu, kakor tudi na celotnem gospodarskem prostoru izredno visoka in potrebna posebne pozornosti.

Med finančnimi tveganji je nedvomno pomembno tudi tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih naložb opredmetenih osnovnih sredstev in


naložbenih nepremičnin. Velja izpostaviti, da so finančne naložbe vse težje prodajljive po želenih cenah, vezanih na nabavne, ki so veljale nekaj let nazaj, ko je bila večina omenjenih finančnih naložb pridobljena. Tveganje je razvidno iz segmenta finančnih odhodkov, kjer so prikazani finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb in v prvem tromesečju letošnjega leta na ravni skupine znašajo 8,8 mio. EUR, ki so nastali iz naslova slabitve naložbe v Mercator, d. d.

Kreditna tveganja zajemajo vsa tveganja, ki vplivajo na zmanjšanje gospodarske koristi podjetja zaradi plačilne nesposobnosti naših poslovnih partnerjev (kupcev) in neizpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. V ta namen redno nadziramo in spremljamo finančne terjatve naših kupcev, tako grosistov kot tudi kupcev detajlistične prodaje. Terjatve do izvoznih kupcev imamo ustrezno zavarovane z bančnimi garancijami in pri SID zavarovalnici, z nekaterimi pa poslujemo le na avansno plačilo. Tudi na slovenskem trgu so terjatve do kupcev detajlistične prodaje delno zavarovane z bančnimi garancijami, hipoteko na nepremičninah in z menicami. S kupci, ki imajo slabšo boniteto poslovanja, poslujemo le na avansno in na takojšnje plačilo in se tako do neke mere izognemo tveganju neplačila za prodano blago. Terjatve do naših največjih grosistov na slovenskem trgu imamo le delno zavarovane, zato na tem segmentu obstaja velika izpostavljenost kreditnemu tveganju. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ocenjujemo, da se izpostavljenost kreditnemu tveganju povečuje.

Obrestno tveganje predstavlja možnost spremembe višine referenčne obrestne mere na finančnem trgu, predvsem zaradi že najetih dolgoročnih kreditov v EUR, vezanih na spremenljivo obrestno mero (EURIBOR). Financiranje pod pogoji variabilne obrestne mere predstavlja dve tretjini vsega financiranja skupine, ena tretjina zadolženosti pa predstavljajo posojila s fiksno obrestno mero. Ščitenje obrestne mere je nedvomno smiselno uporabiti v primeru dolgoročne zadolžitve po variabilni obrestni meri, glavnina naših kreditov pa trenutno zapade v obdobju enega leta. Dogajanja na finančnem trgu spremljamo, saj bo zaradi visoke stopnje zadoženosti v primernem trenutku potrebno skleniti ustrezno obrestno zaščito. Ocenjujemo, da je izpostavljenost podjetja do obrestnih tveganj še zmeraj visoka, vendar obvladljiva.


2.5 Pomembnejši poslovni dogodki v času obračunskega obdobja in po njem Pivovarna Laško, d. d., je pomembnjše dogodke v obdobju od 1.1.2012 do 6.4.2012 za Pivovarno Laško, d. d., in Skupino Laško navedla v Letnem poročilu Skupine Laško za leto 2011, ki je bilo dne 26.4.2012 objavljeno na portalu SEOnet in na spletni strani družbe www.pivo-lasko.si, zato jih v tem poročilu ne ponavlja. V nadaljevanju so navedeni samo tisti pomembnejši dogodki, ki so se zgodili v obdobju od 7.4.2011 do datuma tega poročila.

Odpoved pogodbenega koncerna

Pivovarna Laško, d. d., je v skladu s 1. odstavkom 539. člena ZGD-1 dne 26.4.2012 podala pisno odpoved Pogodbe o obvladovanju med Pivovarno Laško, d. d. in Pivovarno Union d. d., ki je bila sklenjena dne 27.12.2011, h katerima je skupščina Pivovarne Laško, d. d. dala soglasje dne 30.1.2012 z 81,22 % oddanih glasov. Odpovedi pogodb o obvladovanju učinkujeta takoj od prejema pisnih odpovedi s strani navedenih odvisnih družb dne 26.4.2012.

Odpoved pogodb o obvladovanju je bil temeljni pogoj, ki ga je ena od bank upnic postavila družbam Pivovarna Laško, d. d., Pivovarna Union d. d., in Radenska d. d., Radenci za reprogram njihovih finančnih obveznosti.


3. RAČUNOVODSKO POROČILO Družbe/skupine, vključene v konsolidacijo Skupine Laško za obdobje, končano 31.3.2012, so bile: Radenska, d. d., Radenci, Skupina Union, Jadranska pivovara – Split, d. d., Vital Mestinje, d. o. o., Skupina Delo in Laško Grupa, d. o. o., Zagreb.

Za potrebe razumevanja primerjalnih podatkov je potrebno upoštevati, da je predstavljala v primerljivem obdobju preteklega leta del Skupine Union tudi Skupina Fructal, ki pa je bila konec leta 2011 prodana. Prav tako velja upoštevati, da je Skupina Union s 1.1.2012 zaradi pridobitve obvladujočega deleža pričela polno konsolidirati Skupino Birra Peja (le-ta torej v primerljivem obdobju leta 2011 ni bila vključena v konsolidacijo).


3.1 Konsolidirani računovodski izkazi s pojasnili 1. Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine Laško za obdobje od 1.1.2012 do 31.3.2012

Indeks( v EUR ) I.-III./2012 I.-III./2011 2012/2011

A. ČISTI PRIHODEK IZ PRODAJE 56.171.806 67.190.298 83,6I. Čisti prih. iz prod. proiz./stor. na dom. trgu 48.353.814 57.138.365 84,6II. Čisti prih. iz prod. proiz./stor. na tuj. trgu 5.899.429 9.244.652 63,8

ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE PROIZV. IN STORITEV 54.253.243 66.383.017 81,7III. Čisti prih. iz prod. blag./mat. na dom. trgu 1.918.563 645.769 297,1IV. Čisti prih. iz prod. blag./mat. na tuj. trgu - 161.512 / B. POVEČ.VRED. ZAL.PROIZ. IN NED.PROIZ. 1.172.175 3.038.687 38,6Č. VRED.USRED.LASTNIH PROIZ. IN STOR. 61.196 30.984 197,5D. DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA 713.452 501.433 142,3

PRIHODKI IZ NASLOVA POZITIVNEGA UČINKA POSLOVNE ZDRUŽITVE (vključitev Birre Peje) 2.534.344 - /

POSLOVNI PRIHODKI BREZ TRGOVSKEGA BLAGA 58.734.410 69.954.121 84,0E. POSLOVNI PRIHODKI SKUPAJ 60.652.973 70.761.402 85,7

F. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 35.161.724 43.843.828 80,2I. Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga 1.294.289 678.167 190,9II. Stroški materiala 19.577.536 26.280.863 74,5III. Stroški storitev 14.289.899 16.884.798 84,6

G. STROŠKI DELA 12.122.259 13.825.952 87,7I. Plače 9.299.545 10.610.435 87,6II. Stroški za socialno varnost 1.706.996 1.927.848 88,5III. Drugi stroški dela 1.115.718 1.287.669 86,6

H. ODPISI VREDNOSTI 5.259.398 5.426.833 96,9I. Amortizacija 5.076.760 5.346.626 95,0II. Prevrednotovalni poslovni odh.pri OS 74.010 14.152 523,0III. Prevrednotovalni poslovni odh.pri ObS 108.628 66.055 164,5

I. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 1.233.565 1.532.074 80,5

POSLOVNI ODHODKI BREZ TRGOVSKEGA BLAGA 52.482.657 63.950.520 82,1J. POSLOVNI ODHODKI SKUPAJ 53.776.946 64.628.687 83,2

K. DOBIČEK IZ POSLOVANJA 6.876.027 6.132.715 112,1


1. Konsolidiran izkaz poslovnega izida Skupine Laško za obdobje od 1.1.2012 do 31.3.2012

(nadaljevanje)


L. FINANČNI PRIHODKI 984.364 2.412.758 40,8

I. Finančni prihodki na podlagi deležev iz dobička 942.242 1.276.709 73,8c) c) v drugih podjetjih 942.242 - / d) d) dobički od prodaje naložb - 1.276.709 /

II. Finančni prihodki iz danih posojil 21.861 160.774 13,6a) podjetij v skupini - 26.173 / b) v pridruženih podjetjih - 112.758 / c) v drugih podjetjih 21.861 21.843 100,1

III. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 20.261 975.275 2,1a) podjetij v skupini 42 2.261 1,9c) v drugih podjetjih 20.219 973.014 2,1

M. FINANČNI ODHODKI 14.236.595 18.297.698 77,8

I. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov FN 8.788.400 12.080.604 72,7c) od drugih 8.788.400 12.080.604 72,7

II. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 5.424.772 6.125.381 88,6c) od bank in drugih 5.424.772 6.125.381 88,6

III. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 23.423 91.713 25,5c) do drugih 23.423 91.713 25,5

N. POSLOVNI IZID IZ FINANCIRANJA -13.252.231 -15.884.940 /

O. CELOTNI POSLOVNI IZID -6.376.204 -9.752.225 /

P. DAVEK OD DOHODKA 126.916 470.829 27,0Odloženi davki -966.820 -2.769.250 / ČISTI DOBIČEK / IZGUBA POSLOVNEGA LETA -5.536.300 -7.453.804 /

Čisti dobiček / izguba večinskega lastnika -5.117.270 -7.291.687 / Čisti dobiček / izguba manjšinskih lastnikov -419.030 -162.117 /


2. Konsolidiran izkaz drugega vseobsegajočega donosa Skupine Laško za obdobje od 1.1.2012 do 31.3.2011


Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -5.536.300 -7.453.804 /

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSZa prodajo razpoložljiva finančna sredstva - 13.988.014 / Odloženi davki iz naslova prevrednotenj - -1.688.124 / Drugi vseobsegajoči donos (opustitev kap.met.MELR) - 17.739.614 /

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS - 30.039.504 /

CELOTNI VSEOBSEGAJOČI DONOS -5.536.300 22.585.700 /


3. Konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Laško na dan 31.3.2012

Indeks( v EUR ) 31.3.2012 31.12.2011 2012/2011

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva 331.592.233 321.093.374 103,3Neopredmetena dolgoročna sredstva 87.037.603 87.017.785 100,0Opredmetena osnovna sredstva 200.820.495 180.695.007 111,1Naložbene nepremičnine 9.117.601 9.117.703 100,0Dolgoročne finančne naložbe v odvisna podjetja 337.956 364.803 92,6Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 1.270.994 1.239.563 102,5Dolgoročna posojila 548.896 11.079.110 5,0Dolgoročne poslovne terjatve 778.064 877.146 88,7Dolgoročne terjatve za odloženi davek 31.680.624 30.702.257 103,2

Kratkoročna sredstva 242.624.333 248.064.577 97,8Nekratkoročna sredstva za prodajo 8.960.939 8.960.939 100,0Zaloge 26.213.564 22.079.914 118,7Kratkoročne terjatve iz poslovanja 53.323.455 46.730.029 114,1Kratkoročne terjatve za preveč plačan davek od dohodka 348.581 407.636 85,5Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 134.620.439 143.271.798 94,0Kratkoročna posojila 8.142.534 5.110.497 159,3Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 11.014.821 21.503.764 51,2

Aktivne časovne razmejitve 950.491 525.337 180,9

Skupaj kratkoročna sredstva 243.574.824 248.589.914 98,0

SKUPAJ SREDSTVA 575.167.057 569.683.287 101,0


3. Konsolidirani izkaz finančnega položaja Skupine Laško na dan 31.3.2012

(nadaljevanje)

Indeks( v EUR ) 31.3.2012 31.12.2011 2012/2011

KAPITAL 119.947.108 125.473.456 95,6

Večinski kapital 112.708.661 117.825.930 95,7Osnovni kapital 36.503.305 36.503.305 100,0Kapitalske rezerve 66.744.172 78.908.924 84,6Rezerve iz dobička 3.650.331 3.650.331 100,0Presežek iz prevrednotenja 10.907.340 10.907.339 100,0Čisti poslovni izid preteklih let - 15.504.846 / Čisti poslovni izid -5.117.270 -27.669.598 / Prevedbena rezerva 20.783 20.783 100,0

Manjšinski kapital 7.238.447 7.647.526 94,7

OBVEZNOSTI 455.219.949 444.209.831 102,5

Dolgoročne rezervacije 7.108.886 7.068.763 100,6Dolgoročne obveznosti do zaposlencev 5.261.421 4.785.771 109,9Druge dolgoročne rezervacije 1.847.465 2.282.992 80,9

Dolgoročne obveznosti 30.191.653 40.536.520 74,5Dolgoročne finančne obveznosti 30.187.117 40.532.009 74,5Dolgoročne poslovne obveznosti 4.536 4.511 100,6

Kratkoročne obveznosti 408.882.477 388.171.256 105,3Kratkoročne poslovne obveznosti 43.818.146 36.777.184 119,1Kratkoročne obveznosti za plačilo davka - 2.963.742 / Kratkoročne finančne obveznosti 365.064.331 348.430.330 104,8

Pasivne časovne razmejitve 9.036.933 8.433.292 107,2

Skupaj kratkoročne obveznosti 417.919.410 396.604.548 105,4

SKUPAJ OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 575.167.057 569.683.287 101,0


4. Pojasnila k nerevidiranim trimesečnim računovodskim izkazom Pojasnila h konsolidiranemu izkazu poslovnega izida in izkazu

vseobsegajočega donosa Skupine Laško v obdobju januar – marec 2012

Skupni poslovni prihodki Skupine Laško so v prvem četrtletju leta 2012 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta nižji za 14,3 %. K tolikšnemu znižanju poslovnih prihodkov so največ doprinesli 18,3 % nižji prihodki od prodaje proizvodov in storitev (predvsem zaradi dejstva, da Skupina Fructal ni več del Skupine Laško), pomembneje pa sta na gibanje poslovnih prihodkov vplivali tudi postavki sprememba vrednosti zalog (le-ta je bila približno 3 x nižja kot v primerljivem obdobju preteklega leta) in pozitivni učinek poslovne združitve s Skupino Birra Peja v višini 2,5 mio. EUR (izračunan kot presežek poštene vrednosti ob poslovni združitvi pridobljenih neto sredstev nad kupnino zanje). Podobno kot poslovni prihodki so se v prvem četrtletju leta 2012 (zmanjšanje za 16,8 % v primejavi z enakim obdobjem preteklega leta) gibali tudi operativni stroški; pomembno so se znižali predvsem stroški blaga materiala in storitev (-19,8 %) in stroški dela (-12,3 %). Četrtletni dobiček iz poslovanja v višini 6,9 mio. EUR je za dobrih 12 % višji od primerljivega v preteklem letu.

Na negativen izid iz financiranja v prvem četrtletju 2012 vplivajo predvsem odhodki iz naslova obresti, ki znašajo 5,4 mio. EUR (le-ti so sicer zaradi dejstva, da Skupina Fructal ni več vključena v Skupino Laško, za 11,4 % nižji kot v primerljivem obdobju preteklega leta), ki so posledica visoke zadolženosti Skupine Laško, in odhodki iz naslova oslabitve finančne naložbe v Mercator (8,8 mio. EUR). Naložba v Mercator je v prvem četrtletju 2011 sicer tudi vplivala na finančni izid Skupine Laško, vendar iz popolnoma drugih razlogov (zaradi opustitve kapitalske metode in prehoda na način vrednotenja po pošteni vrednosti je Skupina Laško v prvem četrtletju 2011 zabeležila 12,1 mio. EUR finančnih odhodkov).

Na celotni vseobsegajoči donos Skupine Laško v prvem četrtletju 2012 (-5,5 mio. EUR) vpliva le njen negativni čisti poslovni izid tega obdobja, medtem ko je v primerljivem obdobju preteklega leta na njen celotni vseobsegajoči donos (22,6 mio. EUR) vplival poleg negativnega čistega poslovnega izida (-7,5 mio. EUR) tudi izrazito pozitiven drugi vseobsegajoči donos (30,0 mio EUR), ki je bil posledica opustitve kapitalske metode in prehoda na način vrednotenja po pošteni vrednosti v zvezi s finančno naložbo v Mercator in njenega prevrednotenja (v skladu z borznim tečajem) v obdobju prvega četrtletja leta 2011. Pojasnila h konsolidiranemu izkazu finančnega položaja Skupine Laško na

dan 31.3.2012

Na splošno je na spremembo bilančne vsote Skupine Laško v prvem četrtletju 2012 vplivala poslovna združitev s Skupino Birra Peja: povečanje opredmetenih osnovnih sredstev za cca. 20 mio. EUR, zmanjšanje dolgoročno danih posojil za cca. 11 mio. EUR, povečanje finančnih obveznosti do bank za cca. 10 mio. EUR in povečanje vseh kategorij obratnega kapitala: poslovnih terjatev in obveznosti ter zalog. Pomembneje je na izkaz finančnega položaja vplivala tudi oslabitev finančne naložbe v Mercator v skupni višini slabih 8,8 mio. EUR.


3.2 Pojasnila k zbirnim računovodskim izkazom 1. Pivovarna Laško, d. d.

Analiza poslovanja Pivovarne Laško, d. d., v obdobju januar – marec 2012

PRIHODKI

Obvladujoča družba Pivovarna Laško, d. d., je v obdobju januar – marec 2012 ob 7 % slabši količinski prodaji pijač ustvarila 17,5 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je v primerjavi s čistimi prihodki ustvarjenimi v primerjalnem obdobju preteklega leta za 8 % slabše. V primerjavi z letnimi načrtovanomi prihodki pa dosežena realizacija predstavlja 18 %.

Prihodki od prodaje pijač na domačem trgu predstavljajo 79,3 % vseh prihodkov, na tujih trgih pa 2o,7 %. Na tujih trgih so prihodki porasli za 33 %, na domačem trgu pa so nižji za 14 %, predvsem zaradi manjše prodaje ter spemenjenega asortimana prodanih pijač.

Pivovarna Laško,d. d., je v analiziranem obdobju skupaj ustvarila 17,8 mio. EUR poslovnih prihodkov, kar je za 9 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta ter realizirala 18,3 % planskih prihodkov leta 2012.

POSLOVNI ODHODKI

Poslovni odhodki Pivovarne Laško, d. d., v obdobju januar – marec 2012 znašajo 15,8 mio. EUR, kar je za 7,2 % manj kot v enakem obdobju leta 2011. Doseženi odhodki v tem obdobju predstavljajo 18,7 % letno načrtovanih odhodkov.

Tretjino poslovnih odhodkov predstavljajo stroški materiala in sicer 5,1 mio. EUR, kar je vrednostno na nivoju enakega obdobja preteklega leta. Spremenila pa so se razmerja med posameznimi vrstami stroškov. Tako so se predvsem podražili energenti, medtem, ko so cene osnovnim surovinam ostale več ali manj na lanskoletnem nivoju.

Iztrošena oprema zahteva tudi večja vlaganja v vzdrževanje le-te, kar se seveda odraža tudi v višjih stroških rezervnih delov in v stroških vzdrževalnih storitev.

Stroški storitev predstavljajo 20,3 % vseh poslovnih odhodkov in so v primerjavi z lanskoletnimi za 17,1 % nižji. Večji del stroškov storitev predstavljajo stroški marketinga, in sicer je bilo za te namene porabljeno 1,2 mio. EUR, kar je za 10 % manj kot v letu 2011. Da se v družbi izvaja racionalizacija na strani stroškov se izkazuje pri stroških storitev, saj se pri vseh vseh vrstah stroškov storitev izkazujejo nižje vrednosti kot v preteklem letu.

Amortizacija oziroma odpisi vrednosti v višini 1,2 mio. EUR je nižja kot v preteklem letu, predvsem zaradi nižje amortizacije proizvajalne opreme, ki je že v veliki meri amortizirana, investricije v osnovno opremo pa so bile v zadnjih letih močno omejene.


Stroški dela v višini 2,5 mio. EUR so v primerjevi lanskoletnimi stroški dela za 9,8 % višji. Stroški dela so večji za 227 tisoč EUR, predvsem kot posledica večjega števila novo zaposlenih delavcev za potrebe Skupine Laško.

FINANČNI ODHODKI

Finančni odhodki v višini 6,9 mio. EUR so v prvem tromesečju leta 2012 v primerjavi s preteklim letom kar za višji za 97 % oz. za 3,4 mio EUR.

Takšno odstopanje je predvsem posledica opravljene slabitve delnic MELR v višini 3,2 mio. EUR. V preteklem primerljivem obdobju je bilo prevrednotenje delnic MELR izkazano direktno v kapitalu, medtem ko je prevrednotenje v prvem tromesečju leta 2012 zaradi padca tečaja delnic pripoznana trajna slabitev, ki povečuje finančne odhodke in vpliva na poslovni izid. Finančni odhodki za obresti v prvem tromesečju leta 2012 znašajo 3,7 mio. EUR in so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 za 7 % večji ter presegajo v tem obdobju ustvarjen dobiček iz poslovanja za 1,7 mio EUR.

Družba izkazuje negativni poslovni izid iz financiranja v višini 6,9 mio. EUR, kar je za več kot 100 % slabši rezultat kot v enakem obdobju preteklega leta.

IZID IZ POSLOVANJA IN ČISTI POSLOVNI IZID

Pivovarna Laško, d. d., je v nesezonskem obdobju januar – marec 2012 ustvarila 2 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je za 0,5 mio. EUR manj od ustvarjenega pred letom dni oziroma na indeksu 80. Čisti poslovni izid v tem obračunskem obdobju pa je negativen, in sicer v višini 4,8 mio. EUR, kot posledica negativnega finančnega izida.

V tem obdobje je Družba ustvarila EBITDA v višini 3,3 mio. EUR, kar je za 22 % manj kot v letu 2011. Izkaz finančnega položaja Pivovarne Laško, d. d., na dan 31.3.2012

Bilančna vsota Pivovarne Laško d.d. na dan 31.3.2012 v višini 401,5 mio EUR se je v primerjavi s stanjem konec leta 2011 zmanjšala za 3,9 mio EUR oz. za 1 odstotek, kar je predvsem posledica zmanjšanja kratkoročnih sredstev. Struktura sredstev se ni bistveno spremenila, medtem ko se je med obveznostmi povečal delež kratkoročnih obveznosti in zmanjšal delež dolgoročnih obveznosti.

SREDSTVA

Dolgoročna sredstva so se v primerjavi z zadnjim dne leta 2011 zmanjšala za 0,7 mio. EUR. Za 0,9 mio. EUR se je zmanjšala vrednost opredmetenih osnovnih sredstev zaradi obračunane amortizacije, ki presega vrednost novih investicij, povečala pa se je vrednost dolgoročnih terjatev za odloženi davek v višini 0,3 mio. EUR zaradi slabitev naložbe v delnice MELR. Vrednost dolgoročnih finančnih naložb se v primerjavi z 31.12.2011 ni spremenila. Dolgoročna finančna naložba v odvisno družbo Delo ostaja nespremenjena. Na osnovi opravljene cenitve je bila naložba oslabljena konec leta 2011. Predpostavke, na katerih je bila cenitev zasnovana, se v tem obdobju niso spremenile.


Kratkoročna sredstva v višini 81,9 mio. EUR so v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 manjša za 3,2 mio. EUR oz. za 3,8 %. Vrednost za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev na dan 31.3.2012 znaša 46,8 mio. EUR in je manjša za 3,2 mio. EUR, kar je predvsem posledica prevrednotenja naložbe v delnice MELR na nižjo pošteno vrednost v višini 3,2 mio. EUR. Zaradi ocene poslovodstva, da gre za trajno slabitev delnic MELR, se učinek prevrednotenja v celoti odraža kot finančni odhodek v izkazu poslovnega izida. V primerjavi z 31.12.2011 so se za 1,3 mio. EUR zmanjšale kratkoročne poslovne terjatve, za 0,2 mio. EUR se je zmanjšala vrednost denarnih sredstev ter za 1,7 mio. EUR povečali dani depoziti in kratkoročna posojila. Vrednost zalog se v primerjavi z zadnjim dnem leta ni bistveno spremenila.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital v višini 104,9 mio. EUR je zaradi izgube iz prvih treh mesecev leta 2012 manjši za 4,5 mio. EUR.

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve so ostale na ravni 31.12.2011.

Dolgoročne finančne obveznosti, ki znašajo 21,7 mio. EUR so se v primerjavi z 31.12.2011 zmanjšale za 3,6 mio. EUR zaradi povečanja kratkoročnega dela dolgoročnih posojil.

Kratkoročne poslovne obveznosti na dan 31.3.2012 znašajo 21,7 mio. EUR in so v primerjavi z zadnjim dnem leta 2011 manjše za 0,7 mio. EUR. Zmanjšanje se nanaša delno na manjše obveznosti do dobaviteljev, delno pa na manjše obveznosti do države iz naslova obveznosti za trošarino in DDV.

Pivovarna Laško, d. d., je na dan 31.12.2011 izkazovala 242,8 mio. EUR, na dan 31.3.2012 pa 247,9 mio. EUR kratkoročnih finančnih obveznosti. V prvih treh mesecih leta 2012 se je vrednost kratkoročnih finančnih posojil povečala za 5,2 mio. EUR, delno zaradi prenosa kratkoročnega dela dolgoročnih posojil, delno pa zaradi novih zadolžitev. Na dan 31.3.2012 znašajo kratkoročne finančne obveznosti do bank 205,4 mio. EUR, do družb v skupini pa 42,4 mio. EUR. Zadolžitev pri družbah v skupini se glede na zadnji dan leta 2011 ni spremenila.


2. Pivovarna Union, d. d., Ljubljana

Analiza poslovanja Pivovarne Union, d. d., v obdobju januar – marec 2012

PRIHODKI

Pivovarna Union, d. d., je v prvih treh mesecih leta 2012 ob enaki količinski prodaji pijač ustvarila 20,8 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je 2,2 % več kot v enakem obdobju leta 2011. 18,7 % letno načrtovanih prihodkov je v skladu z načrtovano dinamiko prodaje po mesecih.

Prodaja na domačem trgu predstavlja 86,9 %, na tujih pa 13,1 % vse prodaje. Zaradi 9 % manjše količinske prodaje pijač v Sloveniji so prihodki manjši za 2,8 %, na izvoznih pa so ob 51,3 % večji količinski prodaji višji za 53,5 %.

Družba je ustvarila 21,6 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 4 % manj kot v enakem obdobju leta 2011, ko je imela močno povečane zaloge.

POSLOVNI ODHODKI

Pivovarna Union, d. d. je v obdobju januar – marec 2012 imela 18,7 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 3,7 % manj kot v enakem obdobju leta 2011 in predstavlja 19,2 % letno načrtovanih.

Največji del, kar 43,9 % vseh poslovnih stroškov, so stroški materiala v višini 8,2 mio. EUR. Ti stroški so v absolutnem znesku ostali na ravni primerljivega obdobja leta 2011, vendar so posamezne kategorije znotraj te skupine imele občutno rast.

V skupini surovin, pakirnega in opremnega materiala so višje povprečne cene predvsem pri vrednostno najpomembnejših, kot so slad za pivo, sladkor in baze za Radler in brezalkoholne pijače, plastenke za brezalkoholne pijače, steklenice za pivo, kartonska embalaža.

Kljub nižji porabi energentov so stroški teh v višini 0,9 mio. EUR višji kar za 5,4 %. Glavni razlog je 34 % višja povprečna cena zemeljskega plina.

Zaradi večjega obsega vzdrževalnih del na linijah in opremi so stroški materiala in nadomestnih delov za vzdrževanje v višini 0,35 mio. EUR višji za 22,3 %. V letu 2012 so remonti časovno razporejeni drugače kot v letu 2011.

Stroški storitev v višini 4,5 mio. EUR so nižji za 7,7 %. Največji strošek med storitvami je strošek marketinga v višini 1,4 mio. EUR, ki je nižji za 12,3 %. Nižji so tudi stroški prevozov, zunanjega vzdrževanja ter bančni in stroški zavarovanj.

V primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 so višji stroški drugih storitev (1,2 mio. EUR) za 3,3 %, intelektualnih in osebnih storitev (0,2 mio. EUR) za 15,4 % ter stroški najemnin (0,13 mio. EUR) za 10,3 %. Višji so zaradi prefakturiranja določenih stroškov dela zaposlenih, ki na ravni skupine opravljajo delo za več družb v skupini, novega sistema izplačevanja sejnin članom NS, višjih stroškov komunalnih storitev, obveznih zdravstvenih pregledov zaposlenih v proizvodnji, stroškov revizije, stroškov polnjenja polic v trgovinah ter najemnin za skladiščne prostore in računalniške programe.


Stroški dela v višini 2,6 mio EUR so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 nižji za 1,9 %.

Odpisi vrednosti v višini 1,6 mio. EUR so nižji za 12 % zaradi manjše amortizacije.

FINANČNI ODHODKI

Finančni odhodki v višini 6,4 mio. EUR so v prvih treh mesecih leta 2012 višji za 150,8 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011. Glavni razlog je nadaljna slabitev delnic MELR na borzno ceno preko izkaza poslovnega izida v višini 4,6 mio. EUR. Ostali finančni odhodki so v glavnem obresti za posojila, ki so nižji za 10 % zaradi odplačila dela kreditov iz kupnine za Fructal.


Pivovarna Union, d. d., je v v prvih treh mesecih leta 2012 ustvarila 3 mio. EUR dobička iz poslovanja, kar je za 8,3 % manj kot v enakem obdobju leta 2011. Čisti poslovni izid prvih treh mesecev 2012 je dosežena izguba v višini 2,7 mio. EUR, ki je rezultat slabitve delnic MELR.

Družba je ustvarila EBITDA v višini 4,6 mio. EUR, kar ja za 10,1 % manj kot v primerljivem obdobju. Izkaz finančnega položaja Pivovarne Union, d. d., na dan 31.3.2012

Bilančna vsota Pivovarne Union, d. d., na dan 31.3.2012 v višini 234,6 mio. EUR je ostala na ravni 31.12.2011 (-2,7 %), spremenila pa se je struktura tako sredstev kot obveznosti.

SREDSTVA

Na strani dolgoročnih sredstev ni bistvenih sprememb. Ker je prejšnji lastnik 18 % deleža v družbi Birra Peja, Sh. a., izkoristil svojo prodajno opcijo, je Pivovarna Union, d. d., z nakupom dodatnega deleža postala večinska (58 %) lastnica te družbe. Prej naložba v pridruženo družbo je z januarjem 2012 postala naložba v odvisno družbo. Vrednost naložbe za namen računovodskega poročanja je ostala enaka 0 EUR, saj je Pivovarna Union, d. d., svojo naložbo in opcijo za nakup v preteklosti slabila. Predpostavke, na katerih je bila cenitev izdelana, se niso spremenile.

Kratkoročna sredstva v višini 122,3 mio. EUR so manjša za 4,7 % oziroma za 6 mio. EUR. Družba ima pred začetkom sezone povečane zaloge nedokončane proizvodnje in proizvodov za 7,8 % oziroma za 0,7 mio. EUR. Vrednost za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev v višini 70,6 mio. EUR je manjša za 5,9 %. Glavni razlog je slabitev delnic MELR na tržno vrednost v višini 4,6 mio. EUR.

Kratkoročne poslovne terjatve v višini 32,1 mio. EUR so višje za 32,4 %. Razlogi za povečanje so predvsem v 77 % povečani prodaji pijač v mesecu marcu v primerjavi s februarjem, poslabšani plačilni disciplini ter zaradi terjatev iz naslova kavciranja embalaže. Na sistem kavciranja smo prešli s 1.1.2012.


Denarna sredstva v višini 10,3 mio. EUR so manjša za 50 %. Družba je del denarja v višini 3,1 mio. EUR porabila za zapiranje okvirnih kreditov in limita na transakcijskem računu, del v višini 4,7 mio. EUR za plačilo dodatnega deleža v družbi Birra Peja, Sh. a.



Pivovarna Union, d. d., je imela konec leta 2011 123,6 mio. EUR kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti do bank. Na 31.3.2012 so zaradi zaradi zapiranja okvirnih kreditov in limita manjše za 3,1 mio. EUR. Med kratkoročnimi finančnimi obveznosti do bank so zajete tudi nazivno dolgoročne obveznosti v višini 8,7 mio. EUR, ki jih lahko banke zaradi neizpolnjevanja pogodbenih finančnih zavez s strani Pivovarne Union, d. d., odpokličejo.

Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 2 mio. EUR so manjše za 70,2 %, predvsem zaradi vnovčenja opcije za nakup delnic družbe Birra Peja, Sh. a., v višini 4,7 mio. EUR.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 18,4 mio. EUR so višje za 20 % oziroma za 3,1 mio. EUR. Razlog so povečane obveznosti iz naslova trošarine in DDV v višini 1,9 mio. EUR, zaradi večje prodaje v marcu ter višje obveznosti zaradi uvedbe novega sistema kavciranja v višini 0,6 mio. EUR. Obveznosti do dobaviteljev so večje za 0,7 mio. EUR, obveznosti za davek iz dohodka pa manjše za 0,1 mio. EUR.


3. Radenska, d. d., Radenci

Analiza poslovanja Radenske, d. d., v obdobju januar – marec 2012

PRIHODKI

Radenska, d. d., je v prvih treh mesecih leta 2012 prodala 182.302 hl pijač, kar je 11,4 % več kot v enakem obdobju leta 2011 in ustvarila 5,7 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je 11,3 % več kot v enakem obdobju leta 2011.

Prodaja na domačem trgu predstavlja 89,0 %, na tujih trgih pa 11,0 % vse prodaje. Zaradi 8,9 % večje količinske prodaje pijač v Sloveniji so prihodki višji za 15,9 %, na izvoznih trgih pa so ob 23,4 % večji količinski prodaji višji za 24,3 %.

Družba je ustvarila 6,1 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 11,0 % več kot v enakem obdobju leta 2011.

POSLOVNI ODHODKI

Radenska, d. d., je v obdobju januar – marec 2012 imela 5,8 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 2,2 % več kot v enakem obdobju leta 2011 in predstavlja 19,8 % letno načrtovanih.

Največji del, kar 41,0 % vseh poslovnih stroškov, so stroški materiala v višini 2,4 mio. EUR. Ti stroški so višji za 5,8 % glede na primerljivo obdobje leta 2011, vendar so posamezne kategorije znotraj te skupine imele višjo rast.

V skupini surovin, pakirnega in opremnega materiala, ki so višji za 15,5 % glede na enako obdobje lani, so višje povprečne cene predvsem pri vrednostno najpomembnejših, kot so masa PET, sladkor, fruktoza, folije, steklenice 0,25 l nepovratne, kartonska embalaža. Nabavna cena mase PET v letošnjem letu pada glede na konec leta 2011.

Stroški energentov so višji za 8,0 % glede na enako obdobje lani predvsem zaradi dviga cen električne energije in plina, delno tudi zaradi večjega obsega proizvodnje. Dvig bi bil še večji, če ne bi zmanjšali porabe energentov na proizvedeno enoto.

Stroški storitev v višini 1,4 mio. EUR so nižji za 4,4 %. Največji strošek med storitvami je strošek marketinga v višini 0,5 mio. EUR, ki je nižji za 17,9 %. Nižji so tudi stroški zunanjega vzdrževanja, najemnin ter bančni in stroški zavarovanj. Stroški prevozov (0,2 mio. EUR) so višji za 18,0 % zaradi spremenjenih prodajnih pogojev pri kupcu Spar. V letu 2011 smo stroške transporta vračali v obliki dodatnih popustov na računu, letos pa mi organiziramo transport in plačamo stroške prevoza.

V primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 so stroški drugih storitev (0,4 mio. EUR) nižji za 29,6.

Stroški dela v višini 1,3 mio. EUR so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 višji za 6,9 %, zaradi povečanja plač v drugi polovici leta 2011.

Odpisi vrednosti v višini 0,6 mio. EUR so nižji za 6,4 % zaradi manjše amortizacije.


FINANČNI ODHODKI

Finančni odhodki v višini 1,2 mio. EUR so v prvih treh mesecih leta 2012 višji za 267,3 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011. Glavni razlog je nadaljna slabitev delnic MELR na borzno ceno preko izkaza poslovnega izida v višini 0,9 mio. EUR. Ostali finančni odhodki so nižji za 22,2 % glede na enako obdobje lani.


Radenska, d. d., je v v prvih treh mesecih leta 2012 ustvarila 0,2 mio. EUR dobička iz poslovanja, v enakem obdobju leta 2011 -0,2 mio. EUR. Čisti poslovni izid prvih treh mesecev 2012 je dosežena izguba v višini 0,2 mio. EUR, ki je rezultat slabitve delnic MELR.

Družba je ustvarila EBITDA v višini 0,8 mio. EUR, kar ja za 96,0 % več kot v primerljivem obdobju. Izkaz finančnega položaja Radenske, d. d., na dan 31.3.2012

Bilančna vsota Radenske, d. d., na dan 31.3.2012 v višini 105,8 mio. EUR je ostala na ravni 31.12.2011 (+1,6%), spremenila pa se je struktura tako sredstev kot obveznosti.

SREDSTVA

Na strani dolgoročnih sredstev ni bistvenih sprememb. Manjše spremembe so nastale pri dolgoročnih finančnih naložbah v posesti (+2,9%) zaradi višje vrednosti delnic, ki kotirajo na borzi (Telekom) in dolgoročnih terjatvah za odloženi davek (+1,9%) zaradi slabitve finančne naložbe Mercator. Dolgoročna finančna naložba Delo ostaja nespremenjena, slabljena je bila konec leta 2011, predpostavke na katerih je bila cenitev izdelana, se niso spremenile.

Kratkoročna sredstva v višini 31,6 mio. EUR so večja za 5,2%. Družba ima pred začetkom sezone povečane zaloge nedokončane proizvodnje in proizvodov za 18,1 % oziroma za 0,5 mio. EUR. Vrednost za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev v višini 17,5 mio. EUR je manjša za 5,6 %. Glavni razlog je slabitev delnic MELR na tržno vrednost v višini 0,9 mio. EUR.

Kratkoročne poslovne terjatve v višini 4,5 mio. EUR so višje za 3,2 %. Razlogi za povečanje so predvsem v povečani prodaji pijač in poslabšani poravnavi.

Kratkoročne terjatve za preveč plačani davek od dohodka izkazuje porast za 16,7 %. Terjatev je povečana za dve plačani akontaciji v letu 2012. Družba Radenska, d. d., je poslovno leto 2011 zaključila z izgubo,zato pričakujemo v naslednjem mesecu tega leta vračilo sredstev od države v vrednosti 0,4 mio. EUR.




Dolgoročne obveznosti in rezervacije so ostale na ravni 31.12.2011.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 3,6 mio. EUR so manjše za 11,8 % oziroma za 0,4 mio. EUR. Pretežni del zmanjšanja kratkoročnih poslovnih obveznosti predstavljajo obveznosti do dobaviteljev na domačem trgu.

Radenska, d. d., Radenci je imela konec leta 2011 -16,9 mio. EUR kratkoročnih finančnih obveznosti do bank. Na dan 31.3.2012 se je kratkoročna zadolžitev družbe povečala za 2,2 mio. EUR, obenem pa so se za enak znesek povečali tudi kratkoročni depoziti.


4. Vital Mestinje, d. o. o.

Analiza poslovanja Vitala Mestinje, d. o. o., v obdobju januar – marec 2012

PRIHODKI

Vital Mestinje je v prvih treh mesecih leta 2012 ustvaril 1 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je 11 % manj kot v enakem obdobju leta 2011. 19 % letno načrtovanih prihodkov je v skladu z načrtovano dinamiko prodaje po mesecih.

Prodaja na domačem trgu predstavlja 99 %, na tujih pa 1 % vse prodaje. Zaradi 21 % manjše količinske prodaje pijač v Sloveniji so prihodki manjši za 11 %.

Družba je ustvarila 1,03 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, kar je 14 % manj kot v enakem obdobju leta 2011, ko je imela močno povečane zaloge.

POSLOVNI ODHODKI

Družba je v obdobju januar – marec 2012 imela 1,05 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 13 % manj kot v enakem obdobju leta 2011 in predstavlja 20 % letno načrtovanih.

Največji del, kar 57 % vseh poslovnih stroškov, so stroški materiala v višini 598.128 EUR. Ti stroški so v absolutnem znesku ostali na ravni primerljivega obdobja leta 2011, vendar so posamezne kategorije znotraj te skupine imele občutno rast.

V skupini surovin, pakirnega in opremnega materiala so višje povprečne cene predvsem pri vrednostno najpomembnejših materialih, kot so koncentrati, glukoza, sladkor in baze ter plastenke in kartonska embalaža.

Kljub 20 % nižji porabi energentov, so stroški teh v višini 120.538 EUR skoraj enaki. Glavni razlog je višanje cene kurilnega olja.

Stroški vzdrževalnih del so letos nižji, in sicer za 49 %.

Stroški storitev v višini 67.959 EUR so nižji za 13 %. Večji strošek v letu 2012 med storitvami je strošek marketinga v višini 11.152 EUR, ki je višji zaradi vložka v nove in že obstoječe sirupe 1 l. Nižji so tudi stroški prevozov, zunanjega vzdrževanja ter bančni in stroški zavarovanj.

Stroški dela v višini 165.684 EUR so v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 višji za 4 %, kar je posledica izplačanih in vkalkuliranih odpravnih za 2 delavca.

Odpisi vrednosti v višini 75.950 EUR so nižji za 21 % zaradi manjše amortizacije.

Drugi poslovni odhodki v višini 3.742 EUR so nižji za 30 %.

FINANČNI ODHODKI

Finančni odhodki v višini 3.597 EUR so v prvih treh mesecih leta 2012 nižji za 7 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011.



Vital Mestinje je v prvih treh mesecih leta 2012 ustvaril 27.823 EUR izgube iz poslovanja, kar je za 38 % več kot v enakem obdobju leta 2011. Čisti poslovni izid prvih treh mesecev 2012 je dosežena izguba v 28.002 EUR, kar je posledica slabe prodaje.

Družba je ustvarila EBITDA v višini 48.126 EUR, kar je 37 % manj kot v primerljivem obdobju. Izkaz finančnega položaja Vitala Mestinje, d. o. o., na dan 31.3.2012

Bilančna vsota Vital Mestinje na dan 31.3.2012 je ostala na ravni 31.12.2011, spremenila pa se je struktura tako sredstev kot obveznosti.

SREDSTVA

Na strani dolgoročnih sredstev ni bistvenih sprememb.

Kratkoročna sredstva v višini 2.173.987 EUR so večja za 2,26 % oziroma za 47.990 EUR. Družba ima pred začetkom sezone povečane zaloge nedokončane proizvodnje in proizvodov za 8 % oziroma za 70.477 EUR. Vrednosti za prodajo razpoložljivih kratkoročnih finančnih sredstev nimamo.

Kratkoročne poslovne terjatve v višini 759.849 EUR so višje za 1,35 %. Razlogi za povečanje so predvsem v povečani prodaji pijač ter iz naslova kavciranja embalaže. Na sistem kavciranja smo prešli s 1.1.2012.

Denarna sredstva v višini 55.056 EUR so manjša za 60 %. Družba je imela v mesecu marcu zaradi slabe prodaje v obdobju januar – februar 2012 tudi posledično slabše prilive, tako da smo s tekočimi denarnimi sredstvi pokrivali zapadle obveznosti.


Kapital v višini 3.338.213 EUR je zaradi izgube iz prvih treh mesecev leta 2012 manjši za 28.002 EUR.

Dolgoročne obveznosti so ostale nespremenjene, glede na stanje 31.12.2011.

Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 57.906 EUR so manjše za 25 %, zaradi mesečnega odplačevanja kredita.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 698.671 EUR so višje za 18 % oziroma za 109.207 EUR, predvsem zaradi povečanih obveznosti do dobaviteljev.


5. Delo, d. d., Ljubljana

Analiza poslovanja družbe Delo, d. d., v obdobju januar – marec 2012

PRIHODKI

Družba Delo, d. d., je v prvih treh mesecih leta 2012 ustvarila 11,4 mio. EUR čistih prihodkov iz prodaje, kar je dobrih 7,4 % manj kot je načrtovala in 7,8 % manj kot v enakem obdobju leta 2011. V primerjavi z načrtovanimi prihodki najbolj zaostajajo oglasni prihodki, ki v strukturi čistih prihodkov od prodaje predstavljajo 25 %.

Družba je ustvarila 11,9 mio. EUR vseh poslovnih prihodkov, ki za načrtovanimi in lanskimi zaostajajo za 5 %.

POSLOVNI ODHODKI

V obdobju januar – marec 2012 je družba Delo izkazala 12 mio. EUR poslovnih odhodkov, kar je 7 % manj kot je družba načrtovala in 7,4 % manj kot v enakem obdobju leta 2011.

Stroški materiala, ki v največjem delu predstavljajo papir za tisk časopisov, so za dobrih 10 % nižji od načrtovanih stroškov, kot posledica nižje cene časopisnega papirja in manjšega fizičnega obsega časopisov. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so stroški materiala nižji za 6 %.

Stroški storitev v višini 4,1 mio. EUR, so za 7,7 % nižji od načrtovanih in za 9 % nižji od lanskih. Največji strošek med storitvami je strošek raznosa časopisov, ki znaša 996 tisoč EUR, načrtovanega presega za 1,6 %, v primerjavi z lanskim je nižji za 5,1 %. Stroški promocije (309 tisoč EUR) so za 38 % nižji od načrtovanih in za 25,8 % nižji od lanskih. Nižji od načrtovanih so tudi stroški poštnine, stroški študentskega servisa, stroški vzdrževanja, potni stroški. V primerjavi z lanskim enakim obdobjem so nižji še stroški prevoza, vzdrževanja, intelektualne storitve, avtorski honorarji, pogodbe o delu.

Stroški dela v višini 4,7 mio. EUR so enaki načrtovanim, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2011 so nižji za 5,2 %.

Odpisi vrednosti v višini 860 tisoč EUR so za 15 % nižji od načrtovanih zaradi manjše amortizacije.

Drugi poslovni odhodki v višini 86 tisoč EUR so od načrtovanih nižji za 28 %.

FINANČNI ODHODKI

Finančni odhodki v višini 202 tisoč EUR so nižji od načrtovanih za 26,5 % in od lanskih za 12,5 % kot posledica manjše zadolženosti družbe.


Družba Delo, d. d., je v prvih treh mesecih leta 2012 iz poslovanja ustvarila negativen rezultat v višini 137 tisoč EUR. Zaradi sezonskega vpliva na področju oglaševanja je za obravnavano obdobje načrtovala negativen poslovni izid v višini 199 tisoč EUR, v lanskem enakem obdobju je bil izid iz poslovanja negativen v višini 244 tisoč EUR.


Čisti poslovni izid v prvih treh mesecev 2012 je dosežen v višini 477 tisoč EUR. V lanskem enakem obdobju je družba poslovala z izgubo v višini 457 tisoč EUR. Na čisti poslovni izid letošnjega leta je vplivala tudi prejeta ara po pogodbi o prodaji ČZP Večer. Izkaz finančnega položaja družbe Delo, d. d., na dan 31.3.2012

Bilančna vsota Dela, d. d., na dan 31.3.2012 v višini 44,3 mio. EUR je ostala na ravni 31.12.2011 (-0,7 %), ravno tako ni večjih spremenila v sami strukturi tako sredstev kot obveznosti.

SREDSTVA

Na strani dolgoročnih sredstev ni bistvenih sprememb. Gre za obdobje, v katerem ni bilo večjih investicij, razen v delu, ki se nanaša na nabavo novega poslovno informacijskega sistema.

V primerjavi z obdobje 31.12.2012 se kratkoročna sredstva v skupnem niso spremenila. Zaloge v višini 1.033 tisoč EUR so manjše za 2,5 % oziroma za 26 tisoč EUR. Kratkoročne poslovne terjatve v višini 4.776 tisoč EUR so manjše za 1 % oziroma za 33 tisoč EUR.

Aktivne časovne razmejitve v višini 498 tisoč EUR so višje za 57 % oziroma 182 tisoč EUR. Gre za razmejitev stroškov, ki se vsebinsko nanašajo na obdobje april – december 2012.


Kapital v višini 17.886 tisoč EUR je zaradi pozitivnega rezultata v prvih treh mesecev leta 2012 večji za 461 tisoč EUR.

Delo, d. d., je imelo konec leta 2011 15.384 tisoč EUR kratkoročnih in dolgoročnih finančnih obveznosti do bank. Na dan 31.3.2012 se je zadolženosti znižala za 310 tisoč EUR, kar se odraža na znižanju dolgoročnih kreditov.

Kratkoročne poslovne obveznosti v višini 5.576 tisoč EUR so višje za 6 % oziroma za 346 tisoč EUR. Največ, za 300 tisoč EUR, so se povečale obveznosti do dobaviteljev.

6. Zbirni računovodski izkazi Priloga 1 – Zbirni izkaz poslovnega izida

Priloga 2 – Zbirni izkaz finančnega položaja

Gradivo za sejo ns tromesecje 2012 posiljanje 15 5 2012

Documents

Transcript of Gradivo za sejo ns tromesecje 2012 posiljanje 15 5 2012