Gora, dežela najlepših zgodb Osnovna šola Otlica¾ela-najlepših...Gora, dežela najlepših zgodb...

Gora, dežela najlepših zgodb Osnovna šola Otlica

1

ŠOLA: OSNOVNA ŠOLA OTLICA, Otlica 48, 5270 Ajdovščina Telefon: 05 3649 531 Faks: 05 3649 530 e-pošta: [email protected] NASLOV TURISTIČNE NALOGE: »Gora, dežela najlepših zgodb« AVTORJI TURISTIČNE NALOGE (ime, priimek, razred):

1. Hana BRATINA, učenka 9.a 2. Sanja BIZJAK, učenka 9.a 3. Korina ČUK, učenka 9.a 4. Larisa KRAPEŽ, učenka 9.a 5. Veronika KRAPEŽ, učenka 9.a 6. Sanja KRIVEC, učenka 9.a 7. Ana VELIKONJA, učenka 9.a 8. Nik VIDMAR, učenec 9.a

MENTORICA: Zdenka Rosa, učiteljica zgodovine in geografije OBLIKOVANJE NASLOVNICE: Gregor Vidmar, učenec 9. razreda Število strani : 18 (s prilogami 24) Priloge:

• PRILOGA 1: Soglasje staršev za sodelovanje na festivalu Turizmu pomaga lastna

glava.

• PRILOGA 2: Skupna izjava šole – soglasje.

• PRILOGA 3: Vprašanja za zabavni kviz.

• PRILOGA 4: Potrdila o pripravljenosti za sodelovanje.

• PRILOGA 5: Zgoščenka z nalogo »Gora, dežela najlepših zgodb«.

OTLICA, januar 2015


2

1. ZAHVALA

Radi bi se zahvalili vsem, ki ste pripomogli k nastanku te naloge. Vsem tistim, ki so svoje

znanje prenesli na nas. Spoznali smo mnogo stvari, za katere sicer verjetno nikoli ne bi

izvedeli. S tem namenom smo se tudi odločili za sodelovanje pri tej nalogi. Največja

zahvala pa gre učiteljici zgodovine in geografije, Zdenki Rosa. Spremljala nas je in

usmerjala pri celotnem projektu. Zahvalili bi se tudi učiteljici likovnega pouka Ani Trošt in

ravnatelju Aleksandru Popitu, ki nam je pomagal pri oblikovanju naloge.

2. POVZETEK

V šolskem letu 2014/15 sta Turistična zveza Slovenije in Zavod Republike Slovenije za

šolstvo razpisala 29. državni festival Turizmu pomaga lastna glava. Tema letošnjega

festivala je Zgodbe turizma. Člani turističnega krožka smo naše raziskovanje ubesedili v

nalogi z naslovom Gora, dežela najlepših zgodb.

Naš glavni cilj pri izdelavi naloge je bil ponovno raziskati in predstaviti najlepše že znane

zgodbe z Gore, saj daleč naokrog nimajo primerjave.

Naša naloga bo objavljena na spletni strani šole ter dostopna v šolski knjižnici.

KLJUČNE BESEDE: Gora, turizem, zgodbe

3. ABSTRACT

The Tourist association of Slovenia and The National Education Institute advertised the 29th national festival Turizmu pomaga lastna glava ( Your own head helps tourism ). The topic this year is Tourism stories. The members of the school Tourism club put our research into words in a paper with the title Gora, the land of the most beautiful stories. Our main goal was to once again examine and then present the most beautiful known stories from Gora as they are beyond comparison in the surrounding area. The paper will be published on the school website and also available in the school library.

KEY WORDS: Gora, tourism, stories


3

4. KAZALO

1. ZAHVALA ....................................................................................................................... 2

2. POVZETEK ..................................................................................................................... 2

3. ABSTRACT ..................................................................................................................... 2

4. KAZALO .......................................................................................................................... 3

5. UVOD ............................................................................................................................... 4

5.1. NAČRT, METODE IN CILJI DELA ......................................................................... 4

6. IZVEDBA DOGODKA ................................................................................................... 5

7. PREDSTAVITEV TURISTIČNE KMETIJE .............................................................. 6

8. FRANC ČERNIGOJ NAM JE GORO PREDSTAVIL V ZGODBAH ................... 10

8.1. Zakaj je na Gori nastalo veliko zgodb ......................................................................... 10

8.2. Kdo je bil Laskar ........................................................................................................ 12

8.2.1. Laskar in srnjak v zibki ............................................................................................ 12

8.2.2. Kovčani in Otličani ................................................................................................... 14

8.2.3. Kaj je delalo: tok, tok, tok ......................................................................................... 14

8.2.4. Voda na Gori ............................................................................................................. 15

9. NAČRT PREDSTAVITVE NA TURISTIČNI TRŽNICI ......................................... 16

10. ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 17

11. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................. 18

12. PRILOGE ..................................................................................................................... 19


4

5. UVOD

5.1. NAČRT, METODE IN CILJI DELA

Tudi v šolskem letu 2014/2015 smo se odločili za sodelovanje v projektu Turistične zveze

Slovenije Turizmu pomaga lastna glava. Počitnice so minile, glave so bile spočite in že

takoj v začetku šolskega leta smo se zbrali in pričeli premlevati predloge in iskati najboljšo

idejo na temo »Zgodbe turizma«. Naša Gora nam je ponudila veliko idej za zgodbe, saj

smo nedolgo tega praznovali 400 let poselitve teh krajev. V tem času pa se je spletlo veliko

najrazličnejših zgodb, ki so se prenašale z ustnim izročilom iz roda v rod.

Ker naša mentorica prvič sodeluje v tem projektu, smo kar precej časa iskali način kako se

lotiti dela in naloge, pa tudi sami nismo imeli dosti izkušenj.

Najprej se je bilo potrebno odločiti za naslov naloge. Sprva smo menili, da je treba

raziskati samo zgodbe iz literature, zato smo dali nalogi naslov Najlepše zgodbe z Gore.

Kasneje pa smo ugotovili, da je naša Gora res valilnica dobrih pripovedk, legend in

resničnih zgodb. V šolski knjižnici in doma smo poiskali knjige in revije, kjer so bile

objavljene. Za nalogo smo si zadali, da bomo raziskali, katere so najbolj znane in najlepše.

Zanimalo nas je, zakaj je na Gori toliko zgodb, kdo je te zgodbe zbral in napisal, v katerih

knjigah so napisane.

Ker smo ugotovili, da je najbolj znana zgodba o lovcu Laskarju, smo hoteli več vedeti o

lovu in lovcih. Za pomoč smo prosili lovca Branka Žigona z Otlice, ki nam je predstavil

lovstvo na Gori. Organizirali smo kulturni dan za učence 9. razreda na Sinjem Vrhu, kjer je

bil glavni pripovedovalec Franc Černigoj. Pripovedoval nam je različne zgodbe, ki smo jih

v nalogi tudi predstavili. Povedal nam je, kako so včasih ljudje na samotnih kmetijah

preživljali dolge, zimske večere, kako so se zabavali…

Ker čas kar prehitro teče, pa se že tudi pripravljamo na predstavitev na turistični tržnici.


5

Glavni cilji projektne naloge pa so:

• razvijati kulturo in turistično kulturo na Gori

• povezovati učence ter sodelovati z mentorji, učitelji, starši, lokalnim prebivalstvom

in turističnimi društvi

• razvijati družabnost

• razvijati naravi prijazen turizem

• skrbeti za ohranjanje kulturne in naravne dediščine

• spodbujati mlade za vključevanje v izvajanje projektov in aktivnosti na področju

turizma na Gori

6. IZVEDBA DOGODKA

6.1 Oblikovanje turističnega programa

Program bi bilo najbolje izvesti v naravi, ko so noči tople. Zakurili bi taborni ogenj,

posedli bi okoli ognja in v žerjavici pekli krompir, kot so ga nekoč pastirji. In si

pripovedovali zgodbe.

Ker to ni bilo mogoče, smo si izbrali drugo varianto. Tudi zimski čas je čaroben, zanimiv,

vendar večkrat poln snega, mraza in burje. Na Gori zapade kar precej snega in v takih

razmerah bi bilo taborjenje neprimerno. Zato smo raje obiskali turistično kmetijo Penzion

Sinji vrh, ki jo vodi Hieronim Vidmar.

6.2 Kulturni dan na Sinjem vrhu

V petek, 12. 12. 2014, smo imeli kulturni dan na Sinjem Vrhu. Z avtobusom smo se zjutraj

odpeljali pod Sinji Vrh. Od tam pa peš do domačije Hieronima in Irme Vidmar. Tam nas

je gospa Irma lepo sprejela. Skupaj smo pripravili krompir, ga spekli v krušni peči in v

žerjavici, kot so ga nekoč pekli pastirji na paši.

Medtem je prišel tudi slovenski pesnik in zbiratelj ljudskega izročila gospod Franc

Černigoj. V » Šargalovi« domačiji nam je pripovedoval zgodbe o življenju na Gori. On je

eden tistih, ki najbolj pozna zgodbe z Gore. Zna jih tudi zelo lepo povedati. Zgodbe so bile

zelo raznolike: govorile so o veri, vojni, o izvoru priimkov in še o marsičem drugem.

Poslušali smo z odprtimi usti...


6

S polno glavo novih informacij smo se odpravili nazaj v gostišče Sinji Vrh. Lastnica

kmečkega turizma nas je pogostila s čajem in krompirjem, ki smo ga skupaj pripravili.

Krompir se lahko pripravi na veliko načinov, a nobeden izmed nas še ni jedel takega. Bil

je pripravljen na malo starejši način, ampak vseeno je bil dober.

Franc Černigoj se je poslovil od nas , gospa Irma pa nas je popeljala po podzemnih rovih

do zbiralnikov vode. Nekateri izmed nas so jih že videli, drugi smo jih videli prvič.

Po koncu tega zanimivega dopoldneva smo se peš odpravili nazaj po isti poti. Tam nas je

čakal kombi in nas je odpeljal nazaj na šolo.

Dan je bil razburljiv. Spoznali smo veliko novega in zanimivega o Gori - naši deželi.

7. PREDSTAVITEV TURISTIČNE KMETIJE

Sinji Vrh je razgledna gora, ki se nahaja med Colom, Otlico in Ajdovščino. Z vrha je lep

razgled po večjem delu zahodne Slovenije, ob lepem vremenu pa je videti vse tja do

Benetk in Istre. Na višini dobrih 1000 metrov je mogoče doživeti še marsikaj prijetnega:

nekateri se sem gor le umaknejo iz doline v vročih poletnih dneh, drugi uživajo v

pohajkovanju po neskončnih gozdnih pešpoteh, tretji jadrajo s padali, kolesarijo in streljajo

z lokom.

Turistična domačija Sinji vrh deluje od avgusta 1991. leta. V pritličju je jedilnica s krušno

pečjo, kjer je gostom na voljo 35 sedežev. Prav toliko sedežev je tudi v točilnici s kamnito


7

pečjo. Ponudijo tipične jedi, divjačino, vipavska vina. V pritličju je etnološka soba, kjer so

razstavljeni številni stari predmeti iz materialne zapuščine na Gori, tako rekoč muzej v

malem. V drugem delu hiše je atelje, v katerem potekajo slikarske delavnice, seminarji,

tečaji, predavanja in duhovna poglabljanja. V nadstropju imajo 12 sob za goste. Okolico

domačije dopolnjuje več umetniških skulptur, ki so nastale v delavnicah na Sinjem vrhu.

Domačija je primerno izhodišče za izlete po okoliški pokrajini in hkrati izredno

razgledišče.

Poleg Vidmarjeve domačije stoji replika s slamo krite Šrgalove hiše, ki hrani bogato

etnološko zbirko.Šrgalova hiša je bila najstarejša hiša na Gori, stara je bila več kot 300 let.

Imela je dve sobi, ognjišče in hlev. Stene hiše so bile debele pol metra in narejene iz

kamenja. Okna so bila majhna, streha pa je bila pokrita s slamo. Pred hišo je stal vodnjak,

v katerega je preko lesenega žleba pritekala voda s strehe. Na žalost te hiše sedaj ni več.

Maketa Šrgalove hiše

Pred leti, še preden se je hiša na Šrgalovi domačiji začela rušiti, je Hieronim Vidmar

naredil izmere stavbe. Njeno repliko z manjšimi spremembami je leta 2011 sezidal poleg

svojega penziona.

Hiša je tako kot originalna krita s slamo. Na strehi so leseni žlebovi, pred hišo pa vodnjak.

Šrgalova domačija je imela črno kuhinjo, dim se je valil skozi okna in na podstrešje. Da bi

se temu izognil, je Hieronim novo postavljeni hiši prizidal še dimnik, ki pa ni tik ob steni,

ampak malo stran od nje, kar je predvsem varnostni ukrep pred vžigom slamnate strehe.

Tako grajeni dimniki so tipični za Goro, vendar jih danes skoraj ne vidimo več. V pritličju


8

smo si ogledali staro opremo in številne predmete, ki so jih Gorjani uporabljali pri hišnih in

kmečkih opravilih. Na stenah visijo fotografije nekdanje Šrgalove domačije. V hiši je

poleg kuhinje z odprtim ognjiščem tudi zidana krušna peč.

Fotografije s kulturnega dne s Sinjega Vrha

Priprava krompirja

Peka krompirja v žerjavici


9

Ob krušni peči

Mentorica z učenci


10

8. FRANC ČERNIGOJ NAM JE GORO PREDSTAVIL V ZGODBAH

Slovenski pesnik, pisec, zbiratelj ljudskega izročila. Piše refleksivno liriko z motivi

minevanja, ljubezni in narave. Poučeval je v Vipavi in na Colu nad Ajdovščino, kjer je na

šoli organiziral zapisovanje ljudskih besedil, ki so jih učenci priobčevali v šolskem glasilu

Javorov list. Iz tega gradiva je nastala knjiga Javorov hudič.

Franc Černigoj z učenkami OŠ Otlica pred »Šrgalovo hišo«.

8.1. Zakaj je na Gori nastalo veliko zgodb

Na Gori so bile nekoč zelo hude zime. Zima je včasih trajala dlje kot danes, pa tudi

količina snega je bila večja. Ljudje so morali stalno kidati sneg, ker ga je veter prej kot v

eni uri spet nanesel . V najhujših zimah z največ snega so delali predore v sneg, da so

lahko prišli do soseda. En možakar je šel peš iz Razdrtega skozi Šentvid na Goro. Ko je

prišel gor, je srečal gospo in jo vprašal: »Kako je kaj na Gori?« Ona pa je odgovorila:

»Ej, gospod, pri nas je osem mesecev zima, štiri mesece pa zebe«.

Včasih je bilo na Gori zelo veliko otrok, ki pa se niso poročali med sabo. Genetska zasnova

Gorjanov je bila taka, da so bili zelo dobri pripovedovalci. Kadar so bile strašansko hude

zime, so bili zaprti v hiši in so si pripovedovali zgodbe.

Ob štirih popoldan je bila že tema in vsa dela, ki so jih morali kmetje postoriti, so morala

biti opravljena. In kaj potem početi cel večer? Imeli so samo ogenj in besedo. In v takem


11

okolju so rasle zgodbe… in to zelo dolge. Najboljši pripovedovalci na Gori so bili Taloški,

saj so njihove zgodbe dolge tudi po 16 strani (zapisane so v knjigi Javorov hudič).

V dolini in na Krasu so tudi nastajale zgodbe, vendar nobena ni daljša več kot eno stran.

Tam zime niso tako hude in so lahko kmetje skoraj celo zimo delali zunaj. Zato niso imeli

časa niti pripovedovati niti poslušati. Njihove zgodbe so kratke.

Franc Černigoj pripoveduje zgodbe v »Šrgalovi hiši«.

Zbirka knjig o Gori


12

8.2. Kdo je bil Laskar

Laskar je bil Franc Likar, doma z Laska na Dolu (Predmeja). Rojen je bil 1863, umrl

1926. Na Gori je že za časa življenja postal pravi ljudski junak. Laskar je bil tip poštenega

lovskega tatu. Lahko si pustil na njegovem pragu svojo stvar, pa se je ni dotaknil. Pošten

divji lov je po njem dobil ime – laskarstvo. Po njegovi zaslugi je šel v svet glas o Gori,

gorjanski domiselnosti in trdoživosti. Znanih je več humorno obarvanih dogodivščin, kako

je orožnike in tudi druge lahkoverneže prinesel okoli – kako je srnjaka skril v zibelko in ga

je orožnik zibal, misleč, da ziblje bolnega otroka; kako si je podplate na čevljih pribil

narobe, da so orožniki šli po njegovi sledi v drugo stran; kako je 'raubšical' za ajdovskega

sodnika v času, ko je bil prav zaradi 'raubšicanja' zaprt; kako je ozdravil presitega psa in še

druge kot so:

• Laskar in narobe čižmi

• Laskar in Lourče Kovač iz Lokavca

• Laskar raubšica za ajdovskega sodnika

• Živo drevesno deblo in konjska figa

• Laskar ozdravi mesaričino kuzlo

• Laskar prekriva kozjak

• Laskar in gospod Zavrl

• Laskar, imenitni lovski gost in divji petelin

• Laskar, sin Cene in skalni orel

• Laskarjev Frence, vojak prve svetovne vojne

Vse te zgodbe so zapisane v Zborniku o Gori.

8.2.1. Laskar in srnjak v zibki

Ugotovili smo, da je najbolj znana zgodba Laskar in srnjak v zibelki, ki so jo postavili na

oder amaterski igralci z Gore že davnega leta 1971.

Takole jo je Franc Černigoj zapisal in nam jo tudi povedal na Sinjem Vrhu:

Laskar je orožnikom pred nosom ustrelil srnjaka in ko so mu sledili, so ga videli, kako ga

je nesel v svojo hišo. »Aga, Laskar , končno te imamo!« so si pokimali orožniki, obkolili

hišo in na znak vdrli vanjo. A jim je že na vratih zastal korak in v ustih ostra beseda –

Laskar je sključen sedel ob otroški zibelki in s prstom na ustih zibal, ančiš , bodite tiho, da

mi ne zbudite otroka!


13

»Laskar«, ga je potihoma vprašal vahtmajster, »kje je srnjak? Kje imaš puško? Videli smo

te, zdaj nam ne uideš!«

»Kašn srnjak, gaspudje! Kašna puška? Ceu dan se nesm premaknju ud utruoka! Veste, ima

bjule, ne vem, če bo reuše uostalu…«

»Laskar, videli smo te!« je z dvignjenim kazalcem zašepetal vahmajster in se odmaknil od

zibelke, zakaj bjule so nevarna otroška bolezen, lahko jo prenese domov, svojim

otrokom…»Hišo ti bomo preiskali!«

»Kar, kar, gaspudje!« je bil Laskar za to. »Nej se sami prapričejo. Sam če b mi adn mal

pozibu uotroka, de vam oudklienem na pod...«

Vahmajster je pomignil najmlajšemu orožniku, ki še ni imel svojih otrok, da bi jih lahko

okužil z bjulami, naj zamenja Laskarja pri zibelki, in začela se je tiha, a natančna

preiskava.

»Le kam ga je lahko skril!« so šepetali orožniki in vse prevrgli, seveda potiho. O srnjaku in

puški ne duha ne sluha… »Mogoče smo videli koga drugega in ga zamenjali za Laskarja,«

so natihoma pomislili in po prstih odšli. Prav nalahko so zaprli vrata za sabo… Dokler so

bila odprta, se ni videlo za njimi prislonjene puške…

Ko je Laskar videl, da so že dol nad Podjamco, je odgrnil zibelko in potegnil ven

ustreljenega srnjaka. »Zdej ti je gotovu že uodlieglu, reučk ti muoj mičkan,« ga je pogladil

po vratu in med rogami za orožniki pokazal figo…

In od takrat na Gori rečejo, če orožniki pri preiskavi nič ne dobijo: »Spet so srnjaka zibali.«

In se zasmejejo na tisti poseben gorjanski način, tako, bolj z očmi in gubami okoli njih kot

z usti.

(Franc Črnigoj: Mož in čemerika, Ajd., 1977, od str. 188 do 190)

Razlaga narečnih besed:

Ančiš – kakor da; vahmajster – stražmojster, komandir orožnikov; bjule, bule – nalezljiva

otroška bolezen, davica, tudi mumps


14

8.2.2. Kovčani in Otličani

Loženi (Kovčani) in Otelčeni - to sta dve različni ljudstvi, oboji pa so Gorjani... V prejšnjih

časih so se grdo gledali med sabo. Kaj ne - ne samo, da so Loženi spadali v štursko faro,

tudi v drugi deželi so živeli - v deželi Kranjski! Otelčani pa v deželi Goriški. Ni jim bila

lahka, Ložanom, hoditi v Šturje v cerkev, z Gore v Deželo. Poleti in v lepem vremenu še,

ma pozimi, v snegu in ledu po strmi rebri! Ne, ni jim bila lahka… Najtežje je bilo z

mrliči... Trugo, obešeno na dolgo žrd, sta nesla lahko samo dva hkrati, zato je bilo

pogrebcev tudi do deset, da so se nosači lahko menjavali. Ustavili da so se dvakrat - sredi

Rebri je na veliki ploščati skali mrlič počival, za starim delom Šturij, pri Kobilci, pa je še

danes kamen, na katerega so položili trugo, da so si pogrebci oddahnili, sezuli težke čižme

in si obuli šulne. „Kjer počivajo truge", so pravili tistemu kraju.

Imeli so tudi svojo zastavo in ob večjih praznikih so šli k maši dol po Rebri z banderom na

čelu! Težje kot je bilo življenje, bolj sta v Ložanih rasla trma in gorjanski ponos! In ko je

zazvonil otliški zgun, se moški niso odkrili. Še bolj visoko so dvignili glave in še bolj trdo

stopali po kamnitih ključih proti šturski cerkvi, ančiš, otliški bog ni naš bog…

(Iz knjige Franca Černigoja: Mož in čemerika)

8.2.3. Kaj je delalo: tok, tok, tok

En lovec se je že kasno zvečer vračal iz gozda domov. Zmerom bolj temno je bilo, zmerom

bolj ga je stiskalo noter pri srcu, zato je stopil bolj naglo, da bi bil prej doma. Tistikrat je

zadaj za njim začelo nekaj votlo udarjat: tok, tok…Srce mu je začelo tako razbivat, da ga je

čutil prav v grlu, in v strahu začel tečt. A tisto je začelo še bolj hitro: tok, tok, tok, tok…

Ves znojen je še en čas tekel, pole ni mogel več, ustavil se je in v strahu pogledal nazaj, kaj

teče za njim. Tistikrat ga je špaga od nahrbtnika z vozlom udarila po nosu in tistega glasu

ni več slišal. Ves čas je slišal samo špago, ki je tolkla po nahrbtniku, ko je stopal bolj

naglo.

(Franc Černigoj: Javorov hudič, Kmečki glas, Ljubljana 1988, str.33.)


15

8.2.4. Voda na Gori

Tako kot drugod po Gori tudi Kovk nima omembe vrednih izvirov vode, zato so se

prebivalci oskrbovali s kapnico. Italijani so zaradi strateških potreb oskrbe vojaških enot

ob rapalski meji leta 1942 dogradili vodovod od izvira Hublja do vodohramov na Sinjem

vrhu.

Voda je pritekla na vrh v rezervoarje leta 1940, nadaljnjo gradnjo vodovoda pa je

preprečila vojna. Jarki za vodovod pa so bili skopani še naprej do Gozda. Do Majerije so

speljali cevi kar po vrhu in vodo uporabljali za potrebe vojske. Vodo so iz rezervoarjev na

Sinjem Vrhu, seveda za potrebe vojske, razvažali tudi s tovornjaki. Gorjani vode iz tega

vodovoda niso prav dosti okusili. Vodovod so povojne oblasti nerazumljivo razstavile,

tako da je voda na Kovk ponovno pritekla skoraj 60 let kasneje.

Dve cisterni in dostopne rove je sedanji lastnik turistične kmetije na Sinjem Vrhu očistil in

usposobil, tako da še danes služijo svojemu namenu.

Vodovod so gradile štiri države: Avstro-Ogrska, Kraljevina Italija, Jugoslavija, dokončali

pa so ga leta 2004 pod slovensko zastavo.


16

9. NAČRT PREDSTAVITVE NA TURISTIČNI TRŽNICI

Na tržnici v Mercator centru bomo skušali navdušiti kupce nad našimi kraji, našimi

zgodbami in našo lepo naravo. Dva učenca bosta po Mercator centru vabila ljudi, da

obiščejo našo stojnico. Ostali se bodo posvetili mimoidočim in predstavljali naš program.

Stojnica

Naš predstavitveni prostor bo nekaj zelo posebnega. Odločili smo se, da bomo stojnico

okrasili z vejami in kamenjem, da bi ponazorili podobo naših krajev. Poleg stojnice pa

bomo postavili ognjišče, da bi čim bolje pričarali spomine na pripovedovanje ob ognju.

Rekviziti

Na naši stojnici bodo mimoidoči lahko videli slike in nagačene divje živali. Zibelko, v

kateri je Laskar zibal srnjaka. Imeli bomo tudi razstavo literarnih del, v katerih so zbrane

zgodbe naših krajev.

Spominki

Vsako leto izdelamo turistično zgibanko. Tudi letos bomo pri urah geografije naredili

zgibanko, ki bo predstavila najlepše zgodbe z Gore. Zgibanka bo na voljo na turistični

tržnici. Obiskovalcem bomo delili prospekte, ki jih bomo sami pripravili.

Delavnice in tekmovanje

Pri naši stojnici bo potekalo tudi tekmovanje, v katerem bodo morali tekmovalci

prepoznati živali po njihovih stopinjah. Zmagovalca bo čakala nagrada.

Vabljenje ljudi

Dva učenca bosta vabila ljudi k naši stojnici. En od njiju bo oblečen v kostum medveda. V

roki bo držal puščico, ki bo kazala na našo stojnico. Drugi bo pa oblečen v lovca, ki bo

lovil medveda!


17

10. ZAKLJUČEK

Upamo, da vas je naš program Gora – dežela najlepših zgodb prepričal, da imamo veliko

lepega, zanimivega, skrivnostnega, pa tudi še neznanega pokazati. Pred leti je na našo šolo

prišel mojster, ki nam še zdaj popravlja tiskalnik. Očaran je bil nad lepotami Gore. Izjavil

je: »Nisem si mislil, da obstaja raj na zemlji. Moram ga pokazati tudi svoji družini.« In res

je kmalu pripeljal na izlet tudi svojo družino.

Pri turizmu je najpomembnejše trženje – vsako stvar lahko tržimo, če znamo iz nje narediti

zanimivo, privlačno zgodbo. Spoznali smo, da je vsaka malenkost lahko zanimiva, če je

dobro povedana. In na to večkrat pozabimo. Izgovarjamo se, da nimamo česa pokazati. Pa

imamo. In to veliko. Spoznali boste, da je naša Gora polna prelepih pripovedk, bajk,

pravljic in drugih resničnih zgodb, ki so jih zbirali tudi mladi zgodovinarji naše šole za

zgodovinske naloge, ki jih vsako leto razpisuje ZPMS.


18

11. VIRI IN LITERATURA

1. Černigoj, Franc; Mati Gora, zbornik o Gori, Gorjankah in Gorjanih: ob 400-letnici

naselitve Gore/; glavni urednik Franc Černigoj, 2001

2. Černigoj, Franc; Gora nad deželo » Od Čavna tja do Nanosa«, Ajdovščina, Občina,

2013

3. Mati Gora: str. 127, Ključi, ob vznožju Rebrí… Dejanje peto, stopinja tihotapska

Laskar z Dola; Franc Černigoj – Gidlju.

4. Černigoj, Franc; Pot po Dolu gor in dol / [besedilo Franc Černigoj; fotografije Viljem

Cigoj; izdalo Društvo za ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine Gora]

5. Černigoj, F. (1988). Javorov hudič. Ljubljana: Kmečki glas

6. Černigoj, F. (1996). Nace ima dolge tace. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

šolstvo.

Černigoj, F. (1999). Znamenje na Gori. Ljubljana: samozaložba.

7. Černigoj, F. (ur.). (2002). Semenje javorovo, 1978 – 1998. Izbor iz prvih dvajsetih let

Javorovega lista, šolskega glasila OŠ Col. Col: OŠ Col.

8. GORA, časopis o Gori, Gorjankah in Gorjanih, januar 1999, št. 3, stran 36; september

1999, št. 6, stran 20-22.

9. Voda na Gori, raziskovalna naloga OŠ Otlica, marec 2002.

10. Spletni viri: www.tic-ajdovscina.si


19

12. PRILOGE

PRILOGA 1: Soglasje staršev za sodelovanje na festivalu Turizmu pomaga lastna

glava.

Osnovna šola Otlica

Otlica 48

5270 Ajdovščina

SOGLASJE

Starš/-a ________________________________ otroka _____________________,

(ime in priimek staršev) (ime in priimek otroka)

ki obiskuje ____________________

(razred)

SOGLAŠAM/-VA NE SOGLAŠAM/-VA

(ustrezno obkrožite)

s potekom festivala »Turizmu pomaga lastna glava, z javno objavo rezultatov festivala ter

z objavo imen in fotografij mojega otroka.

Obvezujem/-va se, da bo moj otrok imel zahtevano opremo, spoštoval pravice drugih

učencev in delavcev šole ter spoštoval dogovorjena pravila.

Datum: _______________________

Podpis staršev: ___________________________


20

PRILOGA 2: skupna izjava šole.

Osnovna šola Otlica

Otlica 48

5270 Ajdovščina

SOGLAŠAMO, da so učenci in starši seznanjeni s potekom festivala »Turizmu pomaga

lastna glava« ter da soglašajo z javno objavo rezultatov z imeni in fotografijami

sodelujočih.

Podpis mentorice:

Podpis ravnatelja in žig:

Datum:


21

PRILOGA 3: VPRAŠANJA ZA ZABAVNI KVIZ

VPRAŠANJA IN ODGOVORI ZA KVIZ

1. Povej vsaj en naslov knjige, ki govorijo o Gori!

Mož in čemerika, Mati Gora, Nace ima dolge tace, Znamenja na Gori.

2. S čim so bile krite hiše na Gori?

S slamo.

3. Kdo je bil Laskar?

Divji lovec.

4. Nad katerim mestom leži Gora?

a) Ajdovščino

b) Novo Gorico

c) Sežano

5. Katere tri vasi ležijo na planoti Gora? Povej vsaj en kraj.

Predmeja, Otlica in Kovk.


22

PRILOGA 4: Potrdila o pripravljenosti za sodelovanje


23


24

PRILOGA 5: Zgoščenka z nalogo: »Gora, dežela najlepših zgodb«

Gora, dežela najlepših zgodb Osnovna šola Otlica¾ela-najlepših...Gora, dežela najlepših zgodb...

Documents

Transcript of Gora, dežela najlepših zgodb Osnovna šola Otlica¾ela-najlepših...Gora, dežela najlepših zgodb...