Štuhec, Zgodnji Novi Vek - Zapiski (3)

8/19/2019 Štuhec, Zgodnji Novi Vek - Zapiski (3)

1/41

Marko Štuhec ; Zgodovina zgodnjega novega veka, 16. – 18. stoletje

M. ŠTUHEC, Zgodnji novi vek; 16. – 18. stoletje(zapiski predavanj)

Zgodnji novi vek je derivat (proizvod) novega veka.Periodizacija: - vzroki so v sami preteklosti (družbene spremembe)

- da zgodovino laže prebavimo- Teološkost (ideološko stremljenje k nekemu cilju)- Teoretiziranje o kriteriji po kateri delimo !as

"e okoli leta #$$% so živeli nekateri možje& ki so ugotovili& da se nekaj dogaja& da je na obzorju nekaj novega. Ti možje so bili umanisti& ki so se na nek na!in želelilo!iti od sednje veški mož. 'istancirali so se od srednjega veka in se želelipribližati antiki.Prvi& ki je vpeljal ta koncept je bil PT*+* (#,. stol.)& sledil pa mu je */+*(#,$0)& ki že navaja konec srednjega veka. Zaodna vropa pojmuje konecsrednjega veka z 1olumbovim odkritjem *merike #,23& /emške dežela pa #$#4&

ko 5uter na vrata 6ittenberške cerkve nabije soji 2$ tez.

7endar rimsko cesarstvo se vsaj po imenu še vedno nadaljuje. Po padcu izanca#,$0 v 8smanske roke sta naslednika rimski cesarjev na zaodu 97T8 918+9*9T78 (nemške narodnosti) in na vzodu ;91 +*.

Zaradi izuma tiskarskega stroja s premi!nimi !rkami (


2/41


5eta #$%% je vropa še sorazmerno nepomembna. #,$0 se 1itajci umaknejo izindijskega oceana& tja pa priplujejo Portugalci& !eprav imajo takrat 1itajciogromne ladje& ki zmorejo nositi tudi do #%%% ljudi& Portugalci na drugi strani paladje (caravelle)& ki zmorejo nositi od 0% pa tja do $% ljudi. edtem& ko je do leta#$%% vropa lo!ena od *zije& ve po tem letu to druga!e. vropa se prebuja.

'olgo #@. stol (#,@% ? #@3%) je nekakšen za!etek novega veka& sledi kriza #A.stol. (#43% ? #4,%)& po letu #4,% pa se za!ne gospodarski vzpon.

5 '5T7Poleg 1+ se oblikujejo še dve ali ve! P8T9T*/T91 cerkvi& ki imajo tudi svojoveliko veljavo v državi.

1;5T;/ 1T>Za!etek umanizma E renesanse& ki se nadaljuje v baroku in klasicizmu.

Stran 2


3/41


O!E"#$%E E"!O&E &O !'Z' !E$%E*# "E#

7 F #$. stol. je vropa veliko bolj mirna. Za!ne se demogra=ska obnova in obnovapodeželja. Trgovina je bolj dinami!na in rodi se ve!je število otrok.Zavlada mir& ni neki vojn med deželami.

#,A$ se kon!a #%% letna vojna& ki prinese velike gospodarske posledice.F #$. stol se umirijo boji med enetkami in


4/41


'o sredine #$. stol. je vropa prebrodila krizo. #,$%B@% se je vzpostavil starisrednjeveški položaj. 8stala pa je vendarle druga!na populacija& prostor&produkcija&I noga naselja& ki so v!asi obstojala sedaj ne obstojajo ve!.8koli #0%% vropa doživi vr populacije& ki jo je bila takrat še sposobna preživeti&nato pa sledi upad& #0,4B,A kuga& ki na!ne že tako in tako na!eto vropo.Populacija se mo!no zmanjša. Posledice so da se pomanjša delovna sila& vendarker je manj ljudi je tudi ve! rane. "ito ostaja& saj je relativno poceni& pojavi pa seželja po luksuznem blagu.

1er je žita preve!& in ljudi premalo& da bi ga pojedli padajo tudi zemljiške rente odkateri pa živijo plemi!i. edtem pa cene obrtni izdelkov ne padajo ve!& pa! paostajajo iste in celo rastejo. 1er je pomanjkanje ljudi& rastejo tudi cene delovnesile. 'vigne se tudi cena obrti& splo tiste& ki proizvaja luksuzno blago.esta niso prizadeta s krizo& saj ne živijo od žita& pa! pa od trgovine in obrti./ajbolj prizadeti so kmetje kot proizvajalci rane in plemi!i kot lastniki zemlje.ndustrijska produkcija se prilagodi tako& da se iz žitoreje preusmeri na drugeveje& denimo živinorejo. vropa postane izrazito mesojeda in poje toliko mesa kot

nikoli prej.

7 3B3 #,. stol. podro!ja blizu mest dobesedno cvetijo& saj zalagajo mesta ssurovinami& ki ji obrtniki potrebujejo& tam kjer pa se razvije živinoreja pa živijopredvsem od prodaje živalski produktov.7aška skupnost pa ureja letne ritme (delo& zabava& setev& žetev)& skrbi tudi za toda se ve koliko zemlje poseduje kdo.

/ekatere skupnosti te nove pogoje znajo izkoristiti& drugi pa propadejo. Pojavijose lo!ene delovne skupine. oški dela na polju in z živino. "ena dela doma in navrtu ter z doma!imi živalmi (kokoši&I). Postajajo pa ženske tudi dodatna delovnazaposlitev& ko primanjkuje delovne sile& a dosegajo le @%L delovne mezde

moškega.

7 3B3 #,. stol se pojavi problem gospodarske krize. 1er je pomanjkanje se pojavivprašanje ali priviti kmeta z reguliranjem njegove mezda (kar se dolgoro!noizkaže za slabo)& ali pa popustiti pri zateva in dajati razne ugodnosti (kljubgosp. 1rizi dolgoro!no boljša naložba).7 vzodni vropi se v 3B3 #,. stol. za!ne položaj podložnika slabšati. 1meteprivijajo& obenem pa =evdalci tudi z lastnimi silami obdelujejo zemljo. 7 zaodnivropi pa tla!anstvo polagoma prenea (problem vzoda je da imajo že tako alitako 0:# donos in se v gosp. krizi po!utijo bolj nemo!ne).7 najslabšem položaju so srednji kmetje& ki proizvajajo dolo!ene viške& ki pa ob

vse dajatva& ki ji dajejo cerkvi in državi s tem viškom ve! izgubljajo kotpridobivajo.

Plemi!i& predvsem tisti nižji so v mnogo ve!ji težava& a se znajdejo.'ominikalno zemljo razdelijo in dobijo denar. 7endar denar v #,. in #$. stol. padaker je v njem vedno manj žlatni kovin saj ga je potrebno vedno ve!. Zato gapretapljajo in dodajajo neplemenite kovine in ga tako množijo. 7endar ve! kot jedenarja v obtoku manj je vreden& tako da se to ne izpla!a.Plemi!i ugotovijo& da kmetje služijo s prodajo izdelkov in tako tudi oni zopetzatevajo naturalne dajatve& katere nato preprodajajo./ajbolj nastradajo srednji in mali plemi!i. 7 Mpaniji se pojavlja spolovinarstvo.Plemi! poskrbi za predelavo in delavce& nato pa si razdelijo denar.

Stran !


5/41


*. Predvsem zadnja tri obmo!ja so izrazito urbanizirana in zato tudigospodarsko izredno donosna. majo veliko vode in rek& kar je dobro za transport&ki je po vodi veliko enostavnejši. 5judje so specializirani& imajo sicer malo zemljea jo intenzivno obdelujejo. Zbirajo gnoj in tudi !loveške =ekalije. majo tudi doberdonos za prodajo (#%:#).

7 krizi #,. in #$. stol se kmetijstvo in obrt zelo prestrukturira. azvije se kotnajpomembnejša tekstilna obrt& sledi pa ji steklarstvo& gradbeništvo.Pojavita pa se dve novi pomembni obrtiN tiskarstvo in izdelava smodnika.Prevladujejo predvsem majne delavnice. 8bratni kapital (surovine& pla!e)prevladuje nad Cksnim kapitalom (stavbe& orodje).8brt se s!asoma preseli v mesta& a še vedno ostaja tudi na podeželju& vendarspecializirane obrti delujejo strogo v mesti.Posamezne neagrarne dejavnosti pa so strogo vezane na podeželje (rudniki&mlini&I). Podeželska obrt je postajala konkurenca mestni obrti.

'olo!ene obrti združijo znanje ve! obrtni mojstrov. Tiskarstvo O zlatarstvo (!rke) vinogradništvo (preša) slikarstvo (barve) in tako nastane tiskarski stroj./ad to iznajdbo se umanisti sprva zmrdujejo& saj želijo imeti estetski videz. *kmalu se najde nova ciljna publika& to so meš!ani& ki za!nejo po tempovpraševati.8brtna izdelava poteka v družina& družinska podjetja& otroci& pomo!niki invajenci (male proizvodne enote).

8brtno delo je Qeksibilno& ene izmed inovacij je kolovrat in vodoravne statve.7endar pa nad inovacijami ljudje niso pretirano navdušeni. Me vedno velja& da jero!no delo tisto& ki je nekaj vredno. novacije so slabše kvalitete in cenejše. 1er pa

je žito poceni& mezde pa (na podlagi cen žita) visoke sem med revnimi sloji pojavi

povpraševanje po tej poceni robi& saj imajo denar& ki jim ostaja. nako je pri tiski&ki je slabše kvalitete kot pergament& a preprosto ljudstvo ga o!e& zanjpovprašuje in si ga tudi lako denarno privoš!i.

7 železarstvu za!no uporabljati koks namesto oglja& ker primanjkuje lesa.7 ladjedelništvu izumijo krmilo& kobilico& trikotno jadro (plovba proti betru).7se te inovacije niso nastale !ez no!& pa! pa so plod daljšega razvoje terpoizkusov E izkušenj ve! generacij.Pojavljajo se upori zoper stroje in druge inovacije& kar ni ni! nenavadnega sajnove tenologije zatevajo manj delovne sile& kar pa posledi!no pomenibrezposelnost.

+R7sa obrtna proizvodnja je vezana na +R. >e tipi!en na!in bivanja v srednjemveku. 9 cei se identiCcirajo. 7endar niso vse obrti organizirane v cee (zlatarji).'elali so od jutra do mraka (!as dnevne svetlobe)& zaradi protipožarne varnostiniso delali pono!i ob ognju. 'elajo šest dni na teden in cca. 3@% ? 34% dni na leto.8stali dnevi so nedelje in razni prazniki ki so dela prosti. +ei so nastajali izverski bratovš!in in so nastajali spontano.7 #$. stol pa cee že ustanavljajo tudi države z namenom pobiranja davkov inreguliranja gospodarstva.Znotraj ceov se razvijejo svojevrstne kulture& osnovni namen cea pa je zaš!itanjegovi !lanov. majo tudi svojo politi!no =unkcijo& svoje skupinske interese in se

uveljavijo s pritiskom na mestne veljake (trgovce& bankirje).


6/41


koliko zasluži. ;pravljajo z pravi!no razdelitvijo dobrin med vse !lane. 'olo!ajokaj kdo dela& kaj kdo sme in kaj se kdo lako u!i. Poleg zaš!ite je glavna =unkcijavzpostavitev ierarije (gospodar& pomo!nik& vajenec&I) 7 ceovskiorganizacija je okoli 3 ? $L mojstric. +e skrbi tudi za vdove in sirote umrliceovski mojstrov in drugi !lanov cea.

7 obdobju novega veka priaja do tega& da trgovci svoj kapital investirajo napodeželje& kajti v mesti ga zaradi oviranja ceov ne morejo. Podeželje tako zvnosom kapitala pridobiva na veljavi./astajajo novi centri& ki so sicer manjši in manj kvalitetni& vendar pa ljudje& kerimajo zaradi poceni JžitaK denar tudi te izdelke pokupijo (tu gre za tisti nižji sloj&ki je zadovoljen tudi z manj kvalitetnimi izdelki ? proizvodnjo). 1er je manj ljudi jetudi manjše povpraševanje po rani& obenem pa se pove!a povpraševanje poluksuzni izdelki.Pojavijo se neodvisni delavci (delavnica& lastno orodje&I) in tudi /lo0nitvo& kotrgovci neodvisne delavce (ponavadi kmete s podeželja) zalagajo s surovinami.8d takega delavca nato trgovec vzame izdelek in mu nekaj pla!a za delo.

Založništvo se pojavi predvsem tam& kjer je potrebno veliko vloženega kapitala(surovine) in so izdelki itro narejeni. Pojavi pa se tudi v obrte kjer je velik izvozin se kapital itro obra!a& zaslužki pa so veliki.9 tem založništvom in itrim zaslužkom se v #,. in #$. stol. že pojavi oblikagodnjeg/ k/2it/li3/.

7 novem veku se cei za!nejo zapirati& vedno teže je priti do mojstrskega mesta.Molanje se podaljšuje& saj tako dobijo poceni delovno silo& v tem !asu pa je takoali tako pomanjkanje delovne sile& kar pomeni da ne sme biti preve! mojstrov. 1erso tako delavci dolgo !asa vajenci je v sled temu tudi mezda toliko nižja. Tevajenci so na nek na!in poceni delovna sila preko katere se oblikuje trg delovnesile.

Ta zgodnji kapitalizem se za!ne v *ngliji& Glandriji& Mpaniji& taliji&I predvsempoznan je razvoj metalurgije zaradi izdelave novega strelnega orožja. 7 sled temu

je opazen porast rudnikov neplemeniti kovin ( Seška& Poljske& drija&I)Pojavi se povpraševanje po galunu& ki so ga dolgo !asa v vropo uvažali& v #@.stol pa ga najdejo v t. blizu ima.

T


7/41


z te trgovcev se razvijejo kasnejši politiki (v nem. ? Gugerji& v it. ? edici)& spomo!jo rudnikov in vloženega kapitala v obrt in trgovino dobijo denar zapoliti!no kariero.

ene!ani imajo svoja oporiš!a (+iper& gipt& 9irija& 1reta) in se ukvarjajo zproizvodnjo sladkorja& žita& soli.

1aj se medtem zgodi z


8/41


"&!#Š#$%E U*E " E"!O&'

5eta #0,4 je vropo zajela kuga& ki je bila prva po dobi >ustinijana. azvijala se jez bolami& ki so živele na podgana& te so se sre!ale z !loveškimi in so okužile šeljudi. Poznamo ve! vrst kuge:

• žlezna (bezgavke)• plju!na (absolutno smrtna)• septi!na (zastrupitev krvi& tudi smrtna)

Plju!ni kugi se da slediti & kako se je selila skupaj z ljudmi. 5eta #0,4 evropskacivilizacija ni pripravljena na tako bolezen& niti nima razvitega imunskegasistema. 1uga je sezonska bolezen in deluje glede na klimatske razmere& bacilrabi vlago in toploto kar pomeni pomlad in jesen& plju!na kuga pa dobro delujetudi pozimi.zvor kuge je osrednja *zija.5eta #00# se je naša kuga& ki je po vropi pustošila #0,4 razširila skupaj z P*V8/


9/41


z tega se po!asi razvijejo oblike popolnega odrekanja posvetnosti insamokaznovanje (bi!anje). 1uga pospeši dolo!ene procese& ki so bili prej eDtremisedaj to niso ve!. +erkev za!ne to kmalu preganjati& a ljudje se tega oprimejo.'rugo eDtremno vedenje pa gre povsem v drugo smer. Popivajmo E žurejmo& sajbomo jutri umrli.

Tretja oblika je že zgoraj omenjeni beg O occacioN 'ekameron. Setrta oblika pa je najdenje krivca& ki ga najdejo v "idi& bera!i& reveži. "idje naj bi domnevnozastrupljali vodo in zrak. Pride do množi!ni pogromov nad "idi.

1uga prizadene vse sloje prebivalstva. ;mrl je sicer le *ragonski kralj Pedro& sicerpa umira tako aristokracija& kot meš!ani in kmetje. Pojavijo se upodobitvamrtvaški plesov O smrt je enaka za vse. 7 družbi& ki je popolnomaieraririzirana so nenadoma vsi enaki.

1uga pospešuje dolo!ene oblike vedenja& kar pripelje do novi vlog v družbi. 7cerkvi sicer ponujajo tolažbo& vendar pa cerkev sama nima pravi odgovorov in

ne ve kako ukrotiti kugo.

1uga postane =enomen& ki je neprestano navzo!& ljudje pa ga !utijo in se ga bojijo.

Stran $


10/41


Z*O$%E $O"O"EŠ# !#"#

Zgodnje novoveška država se razlikuje od srednjeveške države. 7endar ima kljubvsemu marsikateri element& ki ima svoje temelje v srednjem veku. 9rednje veškadržava je že centralizirana& oblast se deli med monarom in velikaši aliposrednimi institucijami. ed seboj ji vežejo osebne vezi. 7se se dela na podlagivez. 7 zgodnjem novem veku pa se ta odnos za!ne spreminjati& nastajajoneosebne vezi.7 #$. in #@. stoletju po!asi zgineva& kar je tipi!no za srednji vek. 7zpostavljati seza!ne mreža institucij& ki se centralizira okoli monara. 7 vropi prevladuje=evdalna monarija. /ajve! med njimi je dedni =evdalni monarij& poznamo patudi volilne =evdalne monarija (Poljska& /em. cesarstvo& Papeška država).8bstoja pa tudi nekaj republikN enetke& Mvicarska republika.

9plošna tendenca vladarja je bila okrepitev njegove oblasti. Se je želel uspešnovladat je moral odstraniti ovire (plemstvo)& ustvariti državno ideologijo tervzpostaviti meanizme za vladanje. Zgraditi je moral državni institucionalni

aparat& ki pa se uveljavi šele v 3B3 #A. stol. 7ladar skuša oblast združiti v svojiroka& a v visokem plemstvu najde dostojnega nasprotnika. Tako traja kar nekaj!asa& da se iz monarije razvije absolutizem.

Pri tem cela vrsta ovir onemogo!a centralizacijo oblasti. Plemstvo se ni vajenopokoriti. Problem je tudi !as. 'enimo kralj izda nek sklep in to posreduje medprebivalstvo. 7endar pa da sklep pride v vse dežele traja precej !asa& vprašanjepa je tudi& !e se bo sklep izpolnjeval. Težko je obvladovati ve!ji teritorialni prostor.Zato kralj v bistvu vlada s sedla in je venomer na poti.

8blast je vezana na zvestobo in lojalnost& med kraljem in vazali je zgrajen osebniodnos. 1ralj je prisoten na mestu vladanja& zato v srednjem veku kralji potujejo&

biti morajo Czi!no navzo!i med ljudstvom.

zoblikuje se državni protokol (dvorni ceremonial)& ki kaže na!in obnašanja predkraljem. 1ralj ve!a svojo oblast tudi z propagando med ljudmi in z slavnostnimisprevodi. ed visokim plemstvom pa ima srednjeveški vladar bolj status prvegamed enakimi kot pa monara.'a vladarji pokažejo svojo mo! se po drugi strani umikajo od preprosti ljudi inza!nejo graditi svoje ogromne rezidence& ki že z mogo!nim videzom pokažejovladarjevo mogo!nost. 7endar v #$. in #@. stoletju takratni vladarji še nimajoogromne težnje po absolutizmu.

Proces absolutizma je pravzaprav skrajno po!asen& in se spreminja so!asno zdojemanjem države kot pojma.

8vire& ki delujejo proti krepitvi centraliziranja monarove oblasti:#. sl/4e ko35nik/ijske 3o0nosti3. visoko 2le3stvo. 9 svojo družbeno mo!jo ovirajo vladanje in obvladujejo

celo vrsto =unkcij (vojaško& sodno& upravno). Z kraljevimi alodi (podelitvamizemlje) vzpostavijo svojo zemljiško bazo& svoj dvor in v bistvu svojo politikona svoji zemlji. (primer urgundija. 7 =r. ? ang. vojni se postavijo na stranang.& da bi se otresli =ormalne =r. oblasti.)Plemstva se najlažje znebiš tako& da ga pospraviš v kaki zaroti& ki mu jonastaviš. 'rug na!in pa je da z njim skleneš zavezništvo& ki ga najlažje in

tudi najceneje opraviš preko poroke. Tretji na!in kako podjarmiti plemi!a pa je& da ga odlikuješ.

Stran 1%


11/41


0. 7/line soi/lne sk52ine.svojo mo! najdejo v korporacija kot so cei&mesta& stanovi& cerkev. 9tanovi so politi!na institucija& ki predstavljaprebivalstvo dežele in njene institucije. 7saka te skupin ima pravice indolžnosti& kar pomeni& da so del deželne oblasti& tudi razumejo se tako. 9oprotiutež vladarju. 1ralja najbolj ovirajo kadar gre za vprašanje davkov(oblast sicer pripada kralju& dobrine pa obdržijo zase). 9estavljeni so iz #.klera (višje duovš!ine)& 3. plemstva in 0. meš!ano in podložnikov.9tanovi ne oporekajo vladarju zaradi želje o denarju& vendar ga tudi samio!ejo imeti. 9tanove skli!e vladar sam& sami se ne smejo. /a takem zborupredložijo svoje zateve. /iso zakonodajni& v glavnem so to dav!ni organi.n ker imajo v roka denar nekoliko trgujejo glede pravic. 9tanovi in vladartetajo kdo je mo!nejši in ker je kralj odvisen od nji (denar) ji skuša !immanj sklicati.

,. ni0je 2le3stvo. /evarno je ker nosi orožje in zna z njim rokovati. 9oštevil!no mo!ni& kralj pa ji tudi potrebuje za vojsko& saj še ni razvita stalnavojska. ed plemstvom& ki v gosp. 1rizi izgublja denar in ugled se pojavibanditizem in ropanje trgovcev ? klativiteštvo. Plemstvo dobi možnost& da

se priklju!i bogatim plemi!em ali kralju in s tem preživi. 7endar je problemstrelno orožje ? ni ve! potrebno znanje po sukanju me!a. 9premeni sena!in bojevanja& pojavijo se puške. Plemstvo s emora temu prilagoditi.8benem s krizo identitete pa pride tudi gospodarska kriza in plemi!imorajo za svoj obstoj prodati zemljo. Pri tem se razvijejodve vrsti plemstva. Tisti& ki se pridružijo kralju in preživijo krizo in tisti& ki sepodajo v razbojništvo in propadejo. /e smejo se ukvarjati s trgovino sajdruga!e izgubijo naziv. 9 tem ko pa se pridružijo v kraljevi vojski paobdržijo svoj naziv.

$. e7kev. >e v stalno napetem položaju z državo. nvestiturni boj. 7 srednjemveku so ško=je in uovniki tudi državni uradniki in upravniki (nemški1ur=Wrsten)& ker so bili prakti!no edini pismeni. 7 novem veku se to

spremeni. *ng. cerkev se osamosvoji od papeža in preaja pod vplivdržave. 1ralje moti ker papež nastavlja ško=e. Preko cerkve iz državeodaja tudi veliko denarja. Mko=je& ki ji nastavlja papež imejo velik vpliv naljudi in to vladarjem ni vše!. Postopoma si država (najprej Gr. nato Mp.1asneja še *8) pridobijo s strani papeža dovoljenje (galikarnizem) zanastavljanje ško=ov po svoji volji. Mpaniji celo inkvizicija pride pod vplivdržave in postane državna institucija (ki je sicer v roka dominikancev).

1ralj v novem veku je sicer absolutist& a je omejen z naravnimi zakoni. Se jiprekrši imajo stanovi pravico do upora proti kraljevi samodržnosti. To veljapredvsem za zgodnji absolutizem.

!E&'TE" MO$#!HO"E O+-#T'

Po!asi se iz kraljev razvijejo monari in njiove države postanejo monarije.8blast si okrepijo s pomo!jo ministrov E svetovalcev. "l/d/7 5st/novi in vedno4olj k7e2i siste3 57/dov (ni ve ose4ni9 vei)./i ve! splošni organov& vsak organ se ukvarja z svojimi zadevami (sodni&upravni Cnan!ni). 9taro =evdalno plemstvo še =unkcionira& a dejansko oblast imajouradi. 7zpostavi se mreža uradnikov& ki skrbijo da lako kralj vrši svojo oblast. 9tem kralj svojo oblast postavi po celi deželi. Prej so to po!eli velikaši sedaj pauradniki. 8blikuje se skupina ljudi& ki upravlja z državo& pla!ani so s strani državein so izobraženi. Postopoma tudi plemiški sinovi za!no študirati in se pripravljati

na uradniško =unkcijo. 'obre uradnike vladarji odlikujejo s poplemenitenjem& stem kralj oblikuje novo plemstvo& ki je po njegovem okusu.

Stran 11


12/41


Problemi te krepitve oblasti. Zaradi stalni vojn& kralj potrebuje denar. 'a pa gadobi za!ne prodajati uradniške službe& ki so vedno bolj pomembne in se z njimida zaslužiti (primer dav!ni urad). Te =unkcije postajajo ne le prodajne& pa! pa tudidedne kakor =evdi (v =r. se temu re!e Paulette).

Se je prva =aza krepitve oblasti vzpostavitev uradništva& je d75g/ :o73i7/nje7edni9 do9odkov.9troški za vojno so vedno ve!ji& treba je vzdrževati uradnike& pla!uje se tudidiplomacijo v tujini (diplomatski predstavniki v drugi država)& podkupovanje&vounjenje& darila in penzije potencialnim nasprotnikom& vladarji vse bolj tudivzdržujejo plemstvo in ga imajo tako na vrvici. Zaradi vsega tega se stroški silnopove!ajo.

Priodki vladarja denimo pa so: davki& posojila& prisilna posojila& darila& krediti (zvisokimi obrestmi)& doodki novega sveta (kolonije).

'oodkov je pogosto manj kot izdatkov zato države pogosto bankrotirajo&rekorderka denimo je Mpanija pod Gilipom .

1ralji pogosto razvrednotijo denar tako da mu dodajo manj plemenite kovine(vrednost denarja tako pada). 9vojo lastnino in doodke dajejo v zakup v zamenoza posojila. Tu temeljni moderno ban!ništvo in borza ter delnice.

;vedejo razne nove davke. Posredne in neposredne: tipi!en posredni davek jedavek na sol. Za vse neposredne davke pa je bil nujen konsenz med vladarjem instanovi. n tako lako stanovi vladarja zopet držijo v šau. Z ustanavljanjemdav!ni uradov pa se kralj po!asi osamosvaja iz primeža stanov.

Tretja =aza krepitve oblasti pa je o4likov/nje 3ono2oli/ij/ n/silj/.Gevdalci imajo svojo oboroženo silo s katero konkurirajo med seboj in z vladarjem.'ržava stremi k oblikovanju ene državne vojske in ne ve! k plemiški vojski.8blikuje se rojalizacija (ena komanda) in proletarizacija (delitev po premoženju ?centurije) vojske. 7edno ve!jo vlogo dobiva peota& konjenica pa izgublja tla podnogami. rez peote ni ve! zmage v bitka. (Mvicarji izumijo peoto v kvadratu skopji.) Plemstvo se mora temu prilagoditi tako& da se zaposlijo pri vladarju kotaristokratska najemniška pla!ana konjenica. Ta vrsta plemi!ev je zvesta le doklerso pla!e redne. 1o pa pla!e niso ve! tedne pa ropajo& celo svoje zaveznike in sozato kralju potencialno celo nevarni. 'o #A. stol. se po!asi oblikujejo tudinaborniki.

Mon/79ove veje o4l/sti

98'9T78. Problem je pisanost sodstva. 9odstvo ni enotno. 8bstaja patrimonialnosodstvo in tudi cerkveno sodstvo. o!no je kazensko sodstvo. 7 #$. #@. in #4 stol.

je država izrazito nasilna& zlasti ko gre prizadetost !ustev. Sast je itropoškodovana& ne le z dejanji temve! tudi z besedami. 7eliko je bojev za !ast& sajimajo skorajda vsi ljudje orožje. Tudi kmetje so oboroženi. 7edno ve! je kratkegaognjenega orožja (mušket). 'ržava to poskuša limitizirati.zrazita oblika bojev za !ast je duel& s katerim si z dvobojem lako povrneš !ast.

Tako država kot cerkev ostro nastopata proti takim bojem& že v #@. stol. jiprepovedo a ustavijo se šele proti koncu #4. stol.

Me bolj problemati!no pa je krvno maš!evanje. To maš!evanje nad celotnimsorodstvom se dolo!a na podlagi teže dejanja (omeo E >ulija). 7!asi vojne med

Stran 12


13/41


družinami trajajo tudi po ve! #% let (umori& posilstva& poboji živine& požigi).+erkvene in ugledne osebnosti& cei poskušajo to urediti& pogosto se stvar umirišele z cerkveno spovedjo in javnim kesanjem.

P85+>*. 8rganiziran organ javnega reda in miru& ki se kot tak uveljavi šele v #A.stol. Prve zasnove policije pa poznamo v Gr. in Mpan. 7 #$. in #@. stol.7 Granciji so to oboroženi konjeniki& ki vzdržujejo javni red in mir in so nekakšnipredodniki žandarjev. /iso posebej pogumni& ker so slabo pla!ani in slabooboroženi. * vendar popotniki govorijo& da je Grancija varna dežela. majo svojalastna sodiš!a. Po celi deželi ji je okoli ,%%%. krutirajo ji z ljudskegaprebivalstva.7 Mpaniji pa je ta policija Jsacra ermandadK - sveta bratovš!ina. Prav takolokalne enote za javni red in mir& ki imajo svoj sodni organ. 9odelujejo skupaj zprebivalstvom.

esta se zdijo ljudem varnejša kot podeželje (imajo obzidje in vrata& ki se pono!izapirajo). majo policijsko uro& ki nadzira mesto. Taberne so pono!i zaprte. 9traže

!uvajo mesto pred požari. 5judje odijo spat s JkuramiK. 'an se regulira glede nason!ni !as. 'ojemanje in obvladovanje !asa je še povsem druga!no& ni šemeanske ure& ravnajo se po son!ni& ki pa se spreminja glede na letni !as. Pozimi

je dan bistveno krajši kot poleti. 7 mesti se prva policija pojavi v Granciji& kajti tuse najbolj centralizira oblast.

7endar pa je v zgodnjem novem veku pomanjkanje policijski E sodni silprivedlo do tega& da se veliko stvari poravnava po zunaj sodni poti.98'/ P89T8P1

9odna tortura je bila sestavni del sodnega sistema& je že =ormalizirana. /astajajosodni zapisi mu!enja. zdelan je cel sistem mu!enja& ki pa ni kaznovanje pa! pa

del sodnega postopka. 9odna tortura je dovoljena že od #0. stol& ko jo papežnocenc . 'ovoli kot del zaslišanja. 1rivda je bila dokazana& !e si imel dve pri!i&ali pa !e je obtoženi priznal (za priznanje pa so uporabili ustrezne tenike). 7*ngliji je mu!enja bistveno manj& nanaša pa se na versko tematiko.7 novem veku se za!ne revolucija sodstva& s !imer se sodstvo sistematizira.ecipirajo rimsko pravo& ker je v njem omenjen cesar in država& kar a odgovarjatudi takratnim vladarjem. Pojavijo se dolo!ene omejitve mu!enja glede na stanje!loveka. /e mu!ijo ljudi pred smrtjo& starcev& otrok in nose!nic. /e mu!ijo pa tudiljudi z posebnim statusom (plemstvo& duovš!ina& sodniki& pravniki).

Se obtoženi ni priznal so ga pogosto izpustili. /ajbolj vitalni delov telesa niso

mu!ili ? je pa bilo mu!enje to!no dolo!eno.Poznali so Z*9T*M7*5/8 (pripravljalno) in P5/*5/8 mu!enje. "e konec#@. in v za!etku #4. stol. je tortura za!ela padati& izrazito pa pade v #A. stol. To sepripisuje razsvetljenskim idejam& a novejše raziskave pokažejo& da se je celotnakaznovalna politika spremenila. Po!asi se uveljavi zapor& galeja& prisilnedelavnice& ki ji denimo srednji vek še ni poznal. Pojavi se vprašanje !e jepriznanje zadosten dokaz. To vse vpliva na upad mu!enja.

1*Z/

9rednji vek in zgodnji novi vek pozna le brutalno kaznovanje. Zaporov ni ker so leti predragi& poznajo pa globe in izgon. Tipi!ne so telesne kazni& ki so odvisne od

statusa. /ajujše so tiste& ki poabijo (roke& noge& ušesa& o!i&I). 9 tistim !imer sigrešil& to so ti odrezali. zredno popularno je bilo bi!anje& tudi ožigosanje (!elo&

Stran 1


14/41


rama)& predvsem za manjše delikte (prostitutke so ožigosali na ramo). Tipi!ne sokazni& ki zadenejo nepremi!nine. adi uporabljajo tudi sramotilni steber ?sramotenje !asti& kar je v novem veku nekaj zelo groznega za ljudi ki zavoljoosramo!enja povle!ejo me!. /ajujša kazen je bila smrt.Politi!ne kazni: dvoboji& ponarejanje& umor& posilstvo& sodomija& incest& vlomi&požig ? za vse to je bila zagrožena smrtna kazen. Pri smrtni kazni je bila izrazitabrutalnost& !eprav žensk in plemi!ev niso obešali.

1azni z ognjem in vodo so o!iš!evalne narave. /a grmadi gorijo eretiki&požigalci& !arovnice& sodomiti& Ikar so najujši delikti."enske utopijo ali žive zakopljejo. ;pornike so raz!etverili ali obglavili z me!emali sekiro. Zelo se uveljavi obešanje& ki je sramotna kazen.

Po smrti pride na vrsto razkazovanje trupel kot zastraševanje in tudi kot še ujšakazen& ker truplo ni zakopano (in ne more v /ebesa).

1aznovanje je javno. /osi vrsto sporo!il: zastraševanje (!eprav so med

usmrtitvami številne tatvine v množici)& država kaže svojo mo!.;smrtitve se dogajajo na tržne dneve& ko je bilo veliko ljudi. 9prva so usmrtili nakraju zlo!ina& kasneje pa na stalnem kraju. 7edno je bil prisoten duovnik&kateremu je obsojeni priznal dejanje in se spokoril ter bil tako takrat ponovnosprejet v krš!ansko ob!estvo.

nožica se ve!inoma ne strinja z brutalnostjo& obenem pa to dojemajo kot nekajkar vzpostavlja red in mir ter tudi o!isti zlo!inca. /eke vrste katarza.

7 #$. in #@. stoletju je kup stari in novi elementov. azvije se pravo& Cnance invojska& vendar je vse skupaj še silno vijugasto. Polno je barbarski prvin& ki pa semešajo z novoveškimi. /astane pro=esionalna birokracija. istveno ve! institucij

kot v srednjem veku& ki so namenjene izvrševanju in upravljanju oblasti. 8blast jetudi mnogo bolj enotna in dostopna ljudem.

Stran 1!


15/41


*O&O#!T"O Ev7o2e v 16. stol.

7 dolge #@. stol (#,% let) je vropi skupna gospodarska rast.• Tipi!ne so poteze predindustrijske ekonomije starega režima.• Tipi!ne poteze srednjeveške družbe•

Tipi!ne poteze novoveške družbe (nekaj novega)

P'/';9T>91 P8TZ

• 7e!ina kapital je vloženega v agrarni sektor (A$L ljudi je v poljedelstvu)• zrazito prevladuje proizvod rane• Me vedno je veliko neobdelani podro!ij& ekonomija je regionalna& saj se

odvija v krogu #% km. (slaba povezava E trgovina)• /izka produktivnost (za nek produkt je potrebno veliko dela)• Zelo labilna ekonomija (!e so gospodarska nianja se to takoj pozna na

ekonomiji)

/87 P8TZ

• Prodiranje denarnega gospodarstva (v kmetijstvo& na lokalne trge)• /ovi podjetniški odnosi (ni ve! zadržkov do proCta)• *7/1


16/41


- azvijejo se tudi obla!ila& obleke in v skladu s tem tudi povpraševanja.

. 9premembe v okusu- azširi se pitje vina. ;veljavi e uporaba spodnjega perila.- 7 #@. stol postaja sladkor širše dostopen in lako si ga privoš!i tudi srednji

sloj (prej so sladili z medom).- "elje po za!imba in tobaku& zaradi !esar pride do številni podvigov na

morju. 5judje popijejo ogromne koli!ine žganja.- 9premeni se tudi stanovanjska oprema (poištvo postane element na

katerega je treba ra!unati& estetika- užno *meriko. Po!asi sestalno naselijo v *meriki& ker pa želijo jesti rano iz vrope jo morajo

uvažati. ;voz in izvoz z novim svetom za!ne =unkcjonirati.. Psiološki dejavniki

- ndividualizem. Posameznik se o!e uveljaviti v družbi. Posameznik neskriva in se ne sramuje svojega znanja.

- 5judje se ne sramujejo ve! bogastva. ogastvo te popelje med izbrane(uveljavijo se obrest& oderuštvo). iti bogat ni ve! gre& ljudje si želijo bitibogati.

/87* 9'9T7*& 1 7P57*>8 /*


17/41


Portugalci so motivirani za plovbo okoli *=rike iz koder dovažajo srebro in zlato.9udansko zlato je poglaviten motiv. 1olumb odkrije *meriko. To deželo +ortes inPizarro popolnoma izropata (zlato). z tega zlata kujejo denar v vropi. 7endar pa

je tudi tega zlata enkrat zmanjkalo. /ato v eiki in Peruju odkrijejo rudnikesrebra. T srebro =urajo v vropo& deloma tudi na 1itajsko kjer ga zamenjajo zaporcelan in svilo.7endar pa je ta dotok srebra vplival na inQacijo& saj se je zardi tega pove!aloštevilo kovancev.Pospešujejo kreditne instrumente& uveljavi se 3eni/ (vrednostni papir& skaterim se nekdo obveže& da bo ob dolo!enem roku dolo!eni osebi pla!al dolo!enznesek) & kar pospešuje ekonomijo.#@. stol. ni zelo inovativno& !eprav so neke nove tenike na podro!ju rudarstva(idravlika& gradbeništvo& plavž).

/ove tenike- novacije iz #$. stoletja- 7isoka pe!

- Tiskarstvo- 9teklarstvo- *malgamiranje-


18/41


EMO*!#


19/41


9tarejša kot je ženska manjša je možnost za rojevanje otrok.7 !asu posta in težki poljski del pade število spo!etij (življenjski ritem). "enske&ki delajo izgubijo na mleku& kar pa vpliva na dolžino dojenja.

'emogra=ska rast ima svoje socialne posledice. aste revš!ina (mesta&podeželje). Pojavi se kajžarstvo. 'ržava ne mara revežev& zato poskuša omejevatiporoke. +ei se za!nejo zapirati& priaja do konkuren!nosti. Tudi plemstvo je vtežava (poroka in dota stanejo& otroke je treba šolati&I )7eliko plemstva gre zatov cerkvene službe in nima otrok.

ed-porodni intervali."enska je prakti!no plodna od #$ ? ,% leta (=ertilna doba). 7endar v resnici seporo!ajo okoli 3% leta& tako da ženske prakti!no nimajo otrok pred 3% letom.Gertilna doba tako traja približno #% do 3% let. 7endar se tu še doba dojenja tako&da se porodna doba skrajša na okoli #% let. Mteti moramo še to& da je do spo!etjav povpre!ju potrebni $ do @ mesecev.Se upoštevamo& da nota vsak peti otrok umre pred dopolnjenim # letom.

Se upoštevamo vse te elemente pridemo do maksimalno A otrok& a verjetnost jebližja @. 8d te ji F ne preživi do #$ oz. 3% leta& tako da imamo družino približno$ ljudi (o!e mama trije otroci).

7 #4. stol. spremembe. 1uga zopet udari po letu #4$%& ko prizadene tudipodeželje. ;mrljivosti botrujejo tudi slabe igienske navade in številne bolezniNti=us& koze& malarija& tuberkuloza.9labšajo se sanitarni pogoji& posledi!no se populacija zmanjša (stagnira).7 zadnji !etrtini #4. stol. kuga prizadene talijo& 1atalonijo (*ragon)& /em!ijo&Grancijo& *nglijo./amesto demogra=ske rasti se zopet za!ne kriza in tokrat ne upad prebivalstva&pa! pa stagnacija.

Poleg bolezni stanju botruje tudi togost agrarni struktur (zemlja ni dovoljpognojena& veliko zemlje je v prai).

1ljub vsem tegobam& pa ni padca prebivalstva& saj vropa uspešno odgovarja natežave. 9tarost pri poroki se dvigne& par se poro!i& ko si ustvari svoj dom. 5judjese zaradi gospodarske krize poro!ajo kasneje& dekleta pri 33 in =antje pri [email protected]'587* ST* O vzodna vropa ima nizko starost poroke& zaodna pa visoko.

To pomeni& da je na vzodni vropi ve!ja demogra=ska rast.

!/2o7editev 27e4iv/lstv/

azmere med mestom in vasjoU


20/41


Zaradi migracij priaja do presežka žensk. igracije so ve!inoma poklicne(švicarska garda& mornarji). ornarji plujejo in se na novi zemlji tudi naseljujejo.

To so predvsem mladi moški ki še nimajo družine. nogi se nikoli ne vrnejo.


21/41


>asno se za!ne razlo!evati med dobrimi izdelki in slabimi izdelki. 'obri izdelki sonamenjeni izvozu.


22/41


!E


23/41


o 1orupcija cerkve (odpustki). To je zastarela teorija in se danes ne uporabljave!. 1o bi se to odpravilo bi se tisti& ki so šli v re=ormacijo vrnili v cerkev& ase ne. edtem pa ko razem otterdamski& ki je velik nasprotnik cerkve (vnjenem moralnem smislu) ne gre v re=ormacijo.

o 1atoliška interpretacija. 5uter se ni bil sposoben držati se #% zapovedi&

vladarje pa je povlekel polep po denarju. Tudi ta interpretacija je napa!na.5uter je bil namre! povsem sposoben se držati cerkveni zapovedi& in se ji je tudi držal. 9o ga pa motile dolo!ene nepravilnosti v cerkvenipraksa.

Geubre je rekel: J7erskemu gibanju je potrebno najti verske vzrokeKPri ljude je bil v tem !asu zelo navzo! stra (kuga& Turki& #%% letna vojna& umori&I). Postavljajo si vprašanje zakaj je toliko nadlogU 8dgovor je da je to ožji srdzaradi preobilice grea v !loveštvu. 7 3B3 #$. stol. se je v ljudi naselil stra predgreom. ezusa upodabljajo kot izredno

trpe!ega (teologija križa). Zato poudarjajo poslednjo sodbo& ker radi prikazujejoPekel. zredno priljubljen je motiv mrtvaškega plesa (Rrastovlje)& ki prikazujeenakost vse pred smrtjo. 9mrt ni ve! po!asna in lepa (kuga). /astajajo priro!nikitipa *9 8/'. Pravzaprav v svetu velja nekakšna obsedenost s smrtjo.Zato!iš!e pred smrtjo pa so jasno arija in vsi svetniki (zelo priljubljena ja sv.*na& ki je mati arija& in je v sebi nosila zaklad O arija). To je ob!asno in primarsikateri ljude že mejilo na mnogoboštvo.Poleg svetnikov po je za tolažbo in rešitev skrbela še cela vrsta zakramentov.8drešitev je bila mogo!a le v okviru cerkve ? /;55* 9*5;9 9/ ++59*. Se siotel& da zakrament deluje si moral biti pri njem prisoten& torej si moral biti vcerkvi.'uovniki so bili ljudje s posebnimi mo!mi& ki so spreminjali kru in vino v telo inkri >ezusa 1ristusa. Pomembno je bilo število maš. +erkev je v tem !asu iznašla šeodpustke& ki pomagajo k zmanjšanju kazni v vica. 8'P;9T1 O >ezus in svetnikiso z svojimi zaslugami ustvarili zakladnico cerkve& do katere lako dostopa vsakkatoli!an tako& da gre k spovedi in obajilu. 1asneje pa je prišlo do zlorab tega.+erkev je imela celo vrsto inštrumentov s katerimi je operirala& a to ljudem nidajalo zadoš!enja pred smrtjo. Zato ustvarjajo razna gibanja J'e vociomodernaK& kjer berejo sveto pismo in razna misti!na gibanja& kjer se ogneposredno dotakne !loveka.1er cerkvena praksa ni dajala gotovosti odrešenja se je !lovek ob smrti po!utilsam.Papeži so aktivno posegali v politiko in so se spremenili v posvetne vladarje&

sodelovali so v razni zarota&I vendar pa je bilo isto papeštvo izrazit podpornikumanizma in renesanse.

Pri vsem tem je cerkev pozabila na svoje dolžnosti. Mko=je niso nadzorovali svojiškoCj in niso v kontaktu z verniki& pogosto rezidirajo v imu. Tudi številnižupnikov ni med ljudmi& imajo svoje namestnike. Ti namestniki pa so slabopla!ani& zato kockajo& imajo otroke& so gostilni!arji. Pogosto so slabo izobraženi inzato tudi ne zadovoljujejo ljudi& ki se zatekajo k svojim razlagam. To je eden odrazlogov& ki pripelje do mišljenja& da so duovniki povsem obi!ajni ljudje in nimajonobeni posebni mo!i. 'o tega pripelje cela vrsta vzrokov& saj ljudje vidijo& daduovniki niso ni! boljši od nji sami.

Stran 2


24/41


7 #$. stol. je !as vzpona individualizma. To se kaže v ve!ji lai!nosti inizpostavljenosti posameznika (podpisi slikarjev). Pri veri pa se to kaže v osebniveri (>ean d[*rc) in ve!ji vlogi laikov cerkvi.Padel je ugled duovnikov& zaradi nemoralnega življenja& pojavi se pa tudi zmedakaj je og. /ek duovnik je namre! kar svojega psa pokopal v posve!eno zemljo.7 sled temu tridentinski koncil ponovno ovrednoti življenje duovnikov.9premeni se odnos med cerkvijo in državo. 8d #,. stol. se za!nejo oblikovatinacionalne cerkve. 'ržava pogosto stopi cerkvi na pomo!& posega pa tudi nacerkveno podro!ja (španska inkvizicija& umeš!anje ško=ov).7 glavnem& pojavi se cela vrsta procesov& ki pripeljejo do pogojev& ki so ugodni zare=ormacijo.

Prakti!no vsi ljudje so izrazito verni& a pojavijo se poteze& ki so nekoliko lai!ne.ecimo dobrodelne dejavnosti& ki so v domeni cerkve se v #,. stol pojavijo tudikot meš!anske dejavnosti (špitali).

1aj je torej tista prava avtoriteta& !e to ni duovništvoU To postane biblija. Pojavi

se lakota po bibliji& ki se pojavi z iznajdbo tiska. iblije se prevajajo v ljudske jezike. ere ji socialna elita& ki je vir idej kaj storiti z cerkvijo& ki je v krizi. To pa pomeni& da so prevodi sveti knjig rodili re=ormacijo in ne re=ormacija svetopismo.

Rumanizem E enesansa.1aj je skupnega med umanizmom in re=ormacijoU Zakaj se nekateri umanisti nepriklju!ijo re=ormacijiUrazem otterdamski je deloval v aslu. Rumanisti so bili v prvi vrsti Clologi& torejtekstni kritiki& krati pa so vsi kristjani. Poudarjajo osebno veri& in ker so tekstnikritiki ji zmoti Rieronimova 7;5


25/41


5uter se je rodil #,A0 v isena. /jegov o!e je bil kmet& ki je vzel v zakup rovbakra. il je razmeroma premožen in je postal podjetnik. 5uter je bil strogovzgajan. Molal se je v agdeburgu& kjer so šolo vodili pripadniki gibanja Jde vociomodernaK. Mtudiral je v r=ordu& kjer se je tudi spoznal z umanisti!nimi idejami(spomnimo se namre!& da so bile v /em!iji univerze nosilke umanizma).Rumanisti so vzpodbujali cesarja naj širi izobrazbo v /em!iji& da se bodo otreslitalije.7 za!etku #@. stol. postane *


26/41


To nima sicer nobene skupne to!ke z svobodno voljo& saj svobodne volja že samapo sebi vodi v gre.5uter se vpraša& kaj splo je cerkevU Zanj je cerkev v bistvu nevidna zato jeinstitucija nepotrebna. +erkev tvorijo cerkvene ob!ine. Zanj ni kakovostne razlikemed vernikom in duovnikom. 7sak je lako poklican k temu& da pridiga inpri!uje. +erkvena skupnost naj tako izvoli svojega JduovnikaK.8bajilo prejemajo pod obema podobama. 1oncept maše je druga!en. aša nimažrtvenega zna!aja. Rierarija je nanovo postavljena.Podro!je oblasti in vprašanje poklicaU7 krš!anskem pojmovanju je delo kazen za izvirni gre& pri 5utru pa se toradikalizira. >ezus poziva naj delamo iz ljubezni do bližnjega& kar pa se kaže vvestnem izpolnjevanju svojega poklica. To pomeni& da le si asket si egoist ( tudibeseda eru= O poklic O biti poklican). Me vedno pa pojmuje polic kot nekajstati!nega& saj naj bi vsak ostal pri svojem poklicu. Mele 1alvin pravi naj se vsakpovzpne !im više v svojem poklicu.5uter je uperjen proti pridobitniški dejavnosti& v stilu ne nabiraj si bogastva nazemlji&I po 1alvinu pa je bogatenje ogu vše!no.

'obra dela niso sredstva zveli!anja& !eprav so zaželena& so sad božje milosti. /edelaš dobro& da prideš v nebesa& pa! pa delaš dobro& da služiš so!loveku.

1ako =unkcionira oblastU1atoliško: Jog ima dva me!a& enega viti +erkev& drugega pa vitijo vladarji za

+erkev.K5uter: JTeorija o dve imperiji (sv. *vguštin). Prva oblast je duovna in je

1ristusova. 9vetna oblast pa je od nje lo!ena in je posledicaizvirnega grea. 8blast je zaš!ita pred destruktivnim delovanjem!loveka. 8blast je nujna zaš!ita.

5uter izpeljuje v državi dolžnost podanikov se pokorijo oblasti. 1akor domadružina o!etu. 9 tem ko si pokoren oblasti tudi izpolnjuješ ljubezen do 1ristusa.

Takrat je veljala družbena ureditev: o7/to7es (duovniki)& 4ell/to7es (vitezi) inl/4o7/to7es (kmetje)& ki se lo!ijo na status politicus (uradniki& plemi!i)& statusecclesiasticus (kler) in status economicus (kmetje& trgovci& obrtniki).5uter je bistveno razširil vsebino statusov in to!no deCniral kaj kdo v nji po!ne.n !lovek lako spada v ve! statusov. /ek kmet je obenem economicus& ko skrbiza družino in ecclesisticus& ko versko izobražuje otroke& krati pa še politicus& ker

je glava družine.

Ta 5utrova doktrina se je izoblikovala postopoma in skozi leta. Pripeljala ga je vnasprotje z cerkveno prakso. Zlasti so ga motili odpustki.

9voji 2$ tez je napisal v latinš!ini (kar pomeni& da niso bile preve! javne& saj so ji razumeli le visoki intelektualci) in ji 0#. 8kt. #$#4 nabil na vrata 6ittenberškecerkve. ed drugim je obsodil prodajo odpustkov (ker je vsiljiva& in zatevapla!ilo) in kult svetnikov.

#$#4 je nemški cesar aksimiljan . že star in vse se da bo kmalu umrl (umre#$#2). Zato je precej aktualno kdo mo nadško= na 9aškem. Mko= je krati tudivolilni knez& zato ga želijo vsi imeti na svoji strani oz. nastaviti svojega. Papeževastranka ga je kupila z pomo!jo prodaje odpustkov. Pri tem je 5utru zavrelo. 9vojeteze je poslal temu ško=u. 9 tem pa je sprožil meanizem re=ormacije& ke se je žedlje !asa sestavljal& sedaj pa se je za!el vrteti.

Stran 26


27/41


5uter je za!el širiti svoje ideje in kmalu je s strani cerkve prišla proti reakcija.5uter sicer ni imel namena biti eretik& a im ugotovi& da so njedove praksenapa!ne.#$#A& ga že želijo utišati. Pritisnejo na njegov *vguštinski red& a ga ta ne moreprepri!ati. Pozovejo ga v im& a se vabilu ne odzove& nato pride do njega samkardinal [1ajetan[ a ga ne prepri!a.

>ocan ck postane izrazit nasprotnik 5utra in proti njemu piše teze.z ima tudi na 9aško k 5utrovemu zemljiškemu oblastniku Grideriku 9aškemupošljejo poslanika& ki zateva& da mu izro!i 5utra da ga odpelje v im. Griderik tozavrne z obrazložitvijo& da morajo univerze dokazati& da je eretik.#$#2 >. ck v 5eipzigu disputira z 1arl 9tadtom (pravo ime O *ndreas odensteinin je eden prvi 5utrovi privržencev.) 7 tej diskusiji se ckk izkaže kot boljši& zato1arla 9tadta zamenja sam 5uter. Tukaj 5uter le elaborira svoja stališ!a& resni!neargumente pa najde šele doma. Tako postopoma nastajajo 5utrove verskeresnice.

*vgusta #$#2 tudi univerza v 1lnu pove& da so 5utrova stališ!a ereti!na.

7 imu spišejo bulo V ;


28/41


7 Zikkavu delujeta Tomas unzen in >oannes rganus (oba privrženca 5utra).estni svet ju podpre saj no!e& da bi cerkev imela preveliko oblast. 7 mestu sotakrat vladali =ran!iškani. unzen za!ne pozivati k nasilju in uni!evanju podobvendar mora zapustiti Zikkau& ker je preve! radikalen. 8dide v Prago. Zagovarjal

j& da lako vsi ljudje svobodno v svojem jeziku berejo sveto pismo. Za seboj jepustil skupino somišljenikov& ki se imenujejo JprerokiK. 7e!inoma so to raznipomo!niki v cei& eden pa je =aliran študent. Tudi nji preženejo iz mesta inzate!ejo se k enartonu v 6ittenberg. enarton se o tem posvetuje z 5utrom& a5uer za nji pravi da so navadni Jsanja!iK.

#$33 se 5uter vrne v 6ittenberg in vzpostavi red (duovniška obla!ila& lat.&obajilo pod eno podobo). 7 bistvu je bil 5uter precej konzervativen in je želelspremembe po!asi& a uvidel je& da bo s tem zopet prišel do stari okoreli oblik.#$3$ pride do 1/"> G8*+>. 'uovniki postajajo državni uradniki. 1er jebil 5uter izob!enec je deželnemu knezu dolžen zavalo za življenje& stoji pa tudina stališ!u& da se oblasti ne sme upirati.

1ako so množice priajale v stik z re=ormamiU/a tržnici& v gostilni& v družinskem krogu& v sami cerkvi se za!ne kazatiprotestantski ritual& teatri& maškarade&I zrednega pomena pa je seveda tisk&zlasti letaki (pamQeti)saj ji je ogromno z versko vsebino (okoli $L ljudi jepismeni in le ti so širili propagando). Zelo pomembne so pridige& ki so oblikesplošne percepcije.Po!asi se namesto katoliškega rituala uveljavlja protestantski ritual. 7zpostavljajose razlike med krš!anskimi in luteranskimi rituali.8koli #$0% se tudi 5uter po!asi navadi na luteranski ritual. aša postane spominna obljubo odrešitve. Po 5utru nima duovnik nobeni magi!ni mo!i.Protestantski duovniki v govori poudarjajo JmiK in s tem govorijo o enakosti

vse pred ogom. aša je priložnost ljudi za sre!anje ob božji besedi. aterialnipredmeti so za protestante nepomembni. Tudi ceremonial je nepomemben.'uovnik je obrnjen k ljudem in ne k oltarju. Podobe svetnikov so sumljive in zato

ji uni!ujejo in so protestantom nepomembne (pri katoliki pa imajo podobe mo!in u!inek). 5uter je proti uni!evanju podob& medtem ko pa ZYingli to zelo podpira.zgine žrtvena narava maše Omaša ni ve! žrtvena daritev.

#$3$ je imel 5uter spopad z razmom otterdamskim. 9kušal je dobiti razma zazaveznika& a ta ne pristopi& !eprav sta si v nekateri pogledi blizu.Protestantizem in umanizem se razlikujeta glede svobodne volje. razem jetipi!en optimist in piše o svobodni volji& kjer da možnost !loveku da se odlo!i za

dobro. Po njegovem naj bi sveto pismo spodbujalo !loveka za dobro. 5uter pa muodgovarja& da je boža milost edina& ki !loveka pripravi do tega& da dela dobro.9am pa se za to ne more odlo!iti.

5utrov nauk ponuja privla!no vsebino za !lovekove potrebe. 1er pa so ljudjerazli!ni& sprejemajo stvari razli!no& nikakor pa ne sprejmejo vsega. 'ružba je 0stanovska (plemi!i& meš!ani& kmetje)& ki pa je tudi notranje razbita.

P59T788d nji 5uter najve! pri!akuje. /ižje plemstvo je že od #,. stol. v globoki krizi.Zajema ga ekonomska& socialna& pro=esionalna in politi!na kriza.konomska:

Stran 28


29/41


• 'elovna sila se draži& zemljiške rente padajo& doodkov ni& stvari so vednodražje& po!asi priaja ognjeno orožje. /ižje plemstvo postaja revno inroparsko.

9ocialna:• eš!anstvo raste in postaja konkuren!no. eš!ani se vklju!ujejo med

plemi!e. Pojavi se kriza vrednot in samopodobe.Politi!na:• 'eželni knez s centralizacijsko politiko pritiska na nižje plemstvo. zgubljajo

zemljo in s tem tudi politi!ni vpliv.Pro=esionalna:

• Z iznajdbo smodnika rabri 55*T8 izgubi svojo =unkcijo. Pojavijo seJnesposobniK kmetavzi& ki s puškami premagujejo mojstre vojne (viteze).

Zaradi tega je nižje plemstvo blazno besno na cerkev& meš!ane in deželnegakneza. Zaradi te jeze so tudi potencialno nevarni saj so izurjeni bojevniki.Potrebujejo le voditelja& ki ga najdejo v podov Granza von 9ickingena. >eumanisti!no izobražen (pri njem se zberajo umanisti in širijo umanisti!neideje). ma zamero do ško=a in vodi proti njemu privatno vojno. alo je tudiroparski vitez. Zelo itro prevzame luteranske ideje. 7sem tem zameram pa sepridruži se patriotska (domovinska) ideja& glede volitev nemškega cesarja(cesarnaj bo /emec). 1er ško= podpre =rancoskega pretendenta & mu 9ickingen o!itanarodno izdajstvo. Postane vodja upora #$3$& a združeni volilni knezi ga porazijoin zgodba je kon!ana. >e pa dober pokazatelj kako je nižji sloj plemstva dovzetenin dejaven v sklopu re=ormacije.

MS*/9T78/jegova ureditev je primerna za sprejetje re=ormacije. esta imajo veliko mestnoavtonomijo ter dobro razvito mestno samozavest.

razvite avtonomije in samozavesti se razvije zateva po pocenitvi inracionalizaciji verskega življenja. 7 mestu se oblikuje mestni principat& kineprestano zaseda organe mestnega sveta.Priaja do velike socialne industrializacije& ki je povezana z selitvijo podeželja vmesta.otivi za sprejem in nosilci re=ormacije v mesti:

• Preprostost samega nauka• 9prejemajo intelektualce• Protestantska cerkev je avtonomna• estu je dopuš!ena avtonomna oblast• 'uovš!ina je sloj z dav!nimi privilegiji (desetina& davki)& re=ormirana

cerkev pa ni taka• 1omunalizacija cerkveN duovniki se izena!ijo z ljudmi& in duovniki naj

bodo voljeni• acionalizacijaN univerzalno duovništvo& vsi so duovniki& biti duovnik ni

nobena posebna družbena kvaliteta Teološke pozicije 5utraBZYinglija se lako skladajo z težnjami mest (cerkev kotskupnost verujo!i naj sama postavi duovnika). deja bibli!ne pravi!nosti pa jezlasti privla!na za nižje sloje. azli!ne skupine sprejmejo tisto kar najbolj ob!utijo./osilci mesti:

• estni svet& ki izpelje re=ormacijo• estna skupnost& ki izvaja pritisk na že obstoje!o cerkev

9ocialni nemiri so glavni dejavniki širjenja re=ormacije& tako socialni kot politi!ninemiri.

Stran 2$


30/41


7se skupaj se ponavadi za!ne z nezadovoljstvom. 5judje se za!no zbirati sreditrgov. nožice pritiskajo na mestni svet. Zatevajo preureditev oblasti& no!ejove! pla!evati desetine. Priaja do pogajanj. ogatejši ljudje& ki se sicer strinjajo zidejami re=ormacije& so od zatev nižji slojev prizadeti. /avsezadnje oni živijo odnižji slojev.

8blikujejo se razni odbori in pogosto priaja do kompromisov. Priaja dointerakcije (kompromisov) nosilcev oblasti in prebivalcev (emigen& /Wrenberg&*usburg). 1asneje pa deželska knežja mesta vodijo re=ormacijo.

P8'"5>Položaj kmeta je v splošnem v =azi slabšanja. 7zroki za poslabšanje:

• 9plošna gospodarska rast (od !esar služijo s pomo!jo izkoriš!anja le=evdalci& na na!in da za gosp. rast pove!ujejo delo kmetom namesto da bizaposlili ve! kmetov)

• 'emogra=ska rast& kar pripelje do drobljenja posesti& ker je vedno ve!otrok. anj kot imaš zemlje& manj zaslužiš ? lakota. z tega razloga priaja

do višinske kolonizacije& a tudi tu je problem saj na višini ve! kot #%%%mne raste pšenica. 1r!ijo gozdove& a tudi tu so omeitve s strani zem.gospodov& ki z lesom služijo

• Pritisk na kmeta s strani =evdalca je vedno ve!ji Tudi =evdalce ima problem& ker nima ve! ogromni doodkov pritiska na kmeta.Prej je od kmeta zateval denar& in tako je tudi kmet lako nekaj zaslužil. 9edaj v!asu inQacije pa od kmeta za!ne zopet zatevati naturalije. Gevdalci zatozaostrujejo osebno odvisnost podložnika. 1met ima vedno manj svobode gibanja&=evdalec pa ve!a svojo oblast.

7aška skupnost:•

egulira kme!ka opravila in življenje• 9krbi za red in mir

Tudi vaška skupnost postaja ogrožena s strani =evdalca. Tudi država za!ne odvaške skupnosti zatevati svoje (dežela uprava& davki). 'av!ni pritisk dežela nakmete je vedno ve!ji.1metje za!nejo zatevati zastopnike v deželni zbori (to tudi dosežejo).

1me!ke verske predstave:• Pojavljajo se primeri& ko kmetje diskutirajo z duovniki o verski dogma• majo svoje verske predstave

Preberi: in >7 /em!iji (Mvica&Mtajerska& avarska& Mvabska).

'o izraza vse bolj priaja svetopisemska enakost vse ljudi.

Stran %


31/41


5uter je na!eloma nasprotoval kme!kim uporom& trdil pa je& da je upor #$3,B3$bi! božji za =evdalce. /a!eloma naj se kmet ne bi upiral svojim gospodom& kot najbi trdilo sveto pismo. 9 tem si je pridobil na svojo stran deželne kneze.'eželni knezi so tako prevzeli vodenje re=ormacije. Za!ne se '"5/81/">*G8*+>*& ki že dobi politi!ne oblike.

MOT'"' EE-$'H $EZO" Z# !E


32/41


Tu je še skupina prekrš!evalcev. To je radikalna skupina& ki želi vzpostaviti božjekraljestvo na zemlji in spremeniti red. "elijo mnogoženstvo& ne sme biti lakote&žeje. To jim denimo uspe v mestu ;/9T. unsterski ško= je v tem asu mestooblegal& ker je želel zopet vzpostaviti oblast. To mu tudi uspe ? voditelje upora pada pobiti. 7e!ina prekrš!evalce pobegne in najde rešitev na !eškem. (živijo šedanes v *meriki& poznamo ji kot - *miše)

Take sekte so predstavljale nevarnost& zato je 5uter pri!akoval da vlada plemiškaoblast.

Seprav je *ugsburg prepovedal protestantizem se združijo v M*51*/918Z7Z8. Seprav se ne strinjajo s cesarjem& pa se mu no!ejo upreti& ker je cesar odoga dana oseba. 7endar so mišljenja& !e je vladar nasilen se mu lako upremo.Se je nepravi!en in nasilen se mu lako upreš./a koncu je obveljalo stališ!e& da je ta zveza le obrambna zveza. Pridruži pa se

jim tudi bavarski vojvoda& ki je katoli!an.

Mmalkanska zveza se #$0# poveže s =rancoskim kraljem& ki sicer doma predanja

protestante (ugenote). 9o pa =r. zvesti zavezniki nemški protestantov po na!elu? sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj.

#$03 Z /Wrenberškim odlokom sprejmejo Jstatus \uoK. 8dlo!ijo se& da ne bodoobsojali protestantov. To protestantje izkoriš!ajo in gradijo svojo cerkvenoin=rastrukturo. 8benem pa teologi poskušajo dose!i sporazum.

#$,%B,# v egensburgu potekajo pogovori& ki ne pripeljejo do uspeov.Protestantje se ne odre!ejo svoji veri& po drugi strani pa tudi katoliki nepopuš!ajo.#$,, 1arel 7. 9klene mir s Grancozi in tudi Turki se umirijo. 1arel 7. sklene vojno sprotestanti in v ullausu porazi Mmalkadsko zvezo. +esar je bil takrat na

vruncu svoje mo!i.Me istega leta skli!e državni zbor v *ugsburgu& kjer je sklenjen augsburški interim(sporazum)& ki protestantom dolo!a e dva koncesiji: obajilo pod obemapodobama in poroka duovnikov& ki so že poro!eni. 7endar je to veljalo le zaprotestantska podro!ja.Mmalkadska zveza se za!ne zopet ozirati po Gr. kralju kot zavezniku& saj nizadovoljna z sporazumom.

#$$3 je potekala 1nežja vojna. Mmalkadska zveza se je povezala z =r. kraljem inmu v zameno obljubila Toul& 7erdun& etz. +esarja porazijo in zbeži v eljak.Za!ne se umikati iz politike. /jegov brat Gerdinand (rim. kralj) sklene P999*;91

9P8*Z; z volilnimi knezi& ki predvideva& da morajo v pol leta rešiti vprašajvere v /em!iji.

#$$$ je v *ugsburgu sklican *ugsburški mir. ;redijo versko vprašanje in v /em!iji je vera še danes deljena glede na sklepe tega miru:

• /a osnovi deželnega miru iz leta #,2$ v 6ormsu& ki ukinja privatne vojne&se to razširi tudi na versko podro!je. 7pelje se izraz bratje po veri. Zaradivere se ne sme bojevati.

• 'ržavnim stanovom se v celoti zagotovi verske pravice (vera& premoženje).;9 G8*/' ? majo pravico& da prestopijo v katerokoli re=ormiranovero& ;9


33/41


• 7erska suverenost deželnega kneza. 'ržavni vitezi se sami odlo!ijo zavero. Za državna mesta pa je dolo!ena dvojna veroizpoved. 7 takem mestusložno živijo oboji.

• 97*T; ++59*9T+8 (oranitev cerkvenega imetja) ? 'olo!ilo ocerkvenem pridržku. Se se cerkveni knez odlo!i& da bo vstopil v

protestantizem pa cerkvenega imetja ne sme vzeti s seboj. Ta mir je uredil verska vprašanja in do konQiktov še @% let ni ve! priajalo.

Posledice *ugsburškega miru• 'ržava se razdeli na katolike in protestante.• Znotraj luteranstva se pojavijo razlike. 1alvinisti pravijo& da je >ezus

navzo!a le duovno& medtem ko enarton trdi& da tudi telesno.Prevladovati pa za!ne enartonova veroizpoved. Za!ne se spor kjer atija7la!i! ostro nastopi proti enartonu in *ugsburškem miru. 8!ita jim& da sokripto (prikriti) kalvinisti. Poseže posvetna oblast saj protestantjepovzro!ajo probleme deželnim knezom. /a pritisk državni knezovprotestantje sestavijo leta #$4% G8;58 +8/+8'8 (knjiga sloge).9estavijo nauk& ki pa je sprejet šele #$A%. Pod to =ormulo se natopodpisujejo. 9 tem je luteranstvo postalo deCnirana religija. Tisti& ki se nepodpišejo postanejo kalvinisti. 9por med protestanti in kalvinisti pa postajavse ve!ji.

!e:o73/ij/ iven ne3ki9 3ej/ZYingli nastopi tudi v Mvici& kjer imajo razprave o luteranstvu tudi v državnemzboru. 'ežela se razdeli na protestantski in katoliški del. azdelitev je rešena šele

z vojaškim posredovanjem. #$0# 1apeljska vojna med katoni (dežele).ZYinglijevci so poraženi in sam ZYingli je ubit. /jegovo truplo sežgejo in pepelpotopijo./ato kmalu v Mvico pride 1alvin in njegov nauk se kmalu uveljavi. 'ežela serazdeli na tri dele (protestanti& kalvinisti& katoliki).#$,2 naslednik ZYinglija z 1alvinom sklene v "enevi Z;M1 9P8*Z;.;skladijo se glede obajila. 8stane le še problem predestinacije.#$@@ se združijo obe veri (ZYingli 1alvin)& vprašanje predestinacije pa je vozadju nerazrešeno.

1lju!en element 1alvinizma je 27edestin/ij/ (predestinacija dupleD). 7se je ževnaprej dolo!eno. "e vnaprejšnja božja odlo!itev o zveli!anju na katero !lovek ne

more vplivati. To je že poznoanti!na ideologija (*vguštin). 1alvin je v tem oziru!rpal iz sv. *vguština. Tudi *vguštin trdi& da je od ožje milosti odvisno ali se bo!lovek poboljšal ali ne.

enarton je pri tem izbral srednjo pot. Predestinacija obstaja& a je zasnovana kotožja ponudba. Slovek jo lako sprejme ali ne. 9am se mora odlo!iti zazveli!anje.

ZYingli pa zavrže predestinacijo. 8n se bolj ozira po znamenji ki so znak našepoti k zveli!anju.

Po smrti 1alvina so bila radikalna stališ!a potisnjena v ozadje in so se umirila.

Stran


34/41


9e pa predestinasti!ni spor mo!no razvname ne /izozemskem. ešuje se ga#@#2 v 'ordreu. zženejo vse& ki so proti predestinaciji.

*ugsburški mir je @% let /em!iji prinesel mir& medtem ko se drugje razvnemajospori. 7 /em!iji se oblikujejo središ!a protire=ormacije: avarska& ainz& Gulda&6Wrzberg.Protestantje najdejo luknjo v to!ki Jreservatum ecclesiasticoK in si prilaš!ajocerkvene dobrine. 1atoliki na !elu z je5iti in kasneje tudi cesarskim dvorom seborijo proti tej luknji in protestantom nasplo. ;spe jim zajeziti protestantizem. To

jim najprej uspe v 1lnu. To je izredno pomembno kajti tamkajšni ško= je bil kratitudi volilni knez.Za!neta se oblikovati dva bloka:

- P8T9T*/T91* ;/>*- 1*T85M1* 5


35/41


*EO*!#. *=rike. Roteli so priti do zlata v *=riki in žita varoku. 1er so vedeli& da ne bo šlo po suem poizkusijo po morju. Mirijo tudi svojeribolovne cone. konomski motivi so Mpanijo privedli do iskanja novega bogastva.Portugalska dinastija *viš (kralj "uavo)& pa je zainteresiran da nekako zaposlisvoje plemstvo& ki ga ogroža.

eligiozni:MoanciBPortugalci imajo ve!stoletne izkušnje v boji z muslimani& ki ji motivirajoza osvajanje novi ozemelj. To je v bistvu neko nadaljevanje 7ekonkviste.8dkrivajo in osvajajo z me!em in križem. 7elja veliko prepri!anje& da je potrebnoprinesti vero divjakom. 7erjamejo tudi& da je na jugu *=rike >anezova cerkev(kristjani)& s katerimi se morajo povezati da bodo pregnali *rabce iz >eruzalema(to je v bistvu koptska cerkev v tiopiji).

Psiološki:adovednost. 5judje imajo kup predstav o svetu& ki skupaj z avanturizmomprinesejo željo po potovanju. 7 Mpaniji cvetijo viteški romani in razširijo sepotujo!i vitezi (konkvistadorji). 5judje verjamejo v svoj uspe.

Stran "


36/41


1o Mpanci in Portugalci vidijo mentaliteto ndijancev (žrtvovanje ljudi)& sepoistovetijo z vitezi iz romanov in vse delajo v dobro !loveštva.Po eni strani se vropa od islama u!i& po drugi strani pa se z njim stalno bojuje.

9imboli!ne predstava sveta ljudi v #$. stol.

Te9nin/ s7edstv/ in k/2it/l:abiš ladjo kompas in karto. 7edeti moraš kje si in kam greš.5adja: Takrat prevladujejo galeje& ki pa imajo problem posadke. 1er je mornarjev

in vesla!ev preve! na njej potrebujejo tudi ve! rane& kar pa ji omejuje pri plutjudale! od obale. 1er galeje niso primerne prevladujejo jadrnice.

Pogonsko sredstvo in krmarjenje jadrnice:/a altiku izumijo krmilo& pogruntajo pa tudi trikotno jadro s katerim je mogo!epluti tudi proti vetru. 7 sredozemskem morju pogruntajo novo ladjo& ki joimenujejo +**755* (visok trup& krmilo& trikotno jadro). /osila je lako približno4% ton& imela je 0% mož posadke in vsaj # trikotno jadro.

Problem plovbe ob *=riki navzdol.7eter pia ob obali z 97 proti >Z (veter P*99*T). To je sicer super dokler se ti nipotrebno vrniti nazaj. ;gotovijo pa& da !e se odmaknejo od obale& da dobijo

kontra Passate in se tako vrnejo direktno v 5izbono. 8koli #,0% že pridejo južnodo kvatorja. n tu se za!nejo težave. Renrik pomorš!ak (sin kralja "uava)mornarjem ukaže naj plujejo še južneje. nogo kasneje spoznajo& da je mogo!epreko obplutja *=rike priti v ndijo. majo le problem& ker ne vedo kdaj je konec*=rike& kajti prej so menili& da je s koncem 9aare konec tudi *=rike.

Problem smeri in naajanja na mapi.Poznajo že kompase in portulane (vrisana je obala in pristaniš!a). 7endar ševedno ostaja vprašanje& kje se naajajo. Plovba po!asi postaja matemati!na.Ritrost so merili z vozli& orientirali pa so s z zvezdami. 7endar poznali so legeogra=sko širino& ne pa tudi geogra=ske dolžine (ta problem so rešili šele v #A.

stol.).1do so bili odkrivalciU7 prvem obdobju gre za iniciativo manjši skupin (trgovci& obrtniki)& ki so žepoznali *=riko do


37/41


njegovimi prijatelji je bilo veliko lastnikov ladij. 8n je plovbe podpiral saj soprinašale dobi!ek (imel je monopol nad tunami& lovili so kite in ostale ribe).Portugalska je takrat pravzaprav živela od morja in ribolova.


38/41


Portugalci zavrnejo 1olumba ker menijo& da z takratno tenologijo ne morešpripluti do 1itajske in ndije okoli sveta. azdalja je prevelika& kar sicer drži. 1o souspeli obpluti *=riko jim je to še toliko jasneje. sto!asno pa pošljejo v ndijo tudikaravane po kopnem. 'osežejo ndijsko mesto 1alikuto.8koli #,2% imajo Portugalci dovolj dokazov& da je mogo!e okoli *=rike priti vndijo. Tja pošljejo tri odprave in v 3%i zrušijo arabsko dominacijo v tem prostoru.

#,24 9istemati!no pridejo v eni potezi od 5izbone do 1alikuta. Preko indijskegaoceana je veliko preprostejše zaradi monsunov (spomladi piajo v ndijo& jesenipa v *=riko).

1olumb #,23 meni& da je prišel v ndijo. Pojavi pa se problem& kdo ima pravico dondije in novi dežel. /a pomo! pokli!ejo papeža *leksandra 7. Ta dolo!i mejozaodno od 1apuerski otokov (blizu 9ao Paulo).

'lje kot mornarji plujejo& manj je v njiovi predstava =antazij in vedno boljprevladuje stvarnost. /i ve! groženj pred pošastmi in =antasti!nimi stvori kot so

ogromni lignji in morske deklice.

3,. *prila #,2A je 7asco da


39/41


ne morejo osvojiti& Mpanci pa na manj razvite& ki ji z lakoto obvladajo in senaselijo.

#$%% Portugalci po pomoti odkrijejo razilijo (+abrall)& ki naredi prevelik ovinek naodprti *tlantik in naleti na celino. razilija da ime po lesu iz katerega pridobivajorde!o barvo& ki ga tam odkrijejo. Tu pa se tudi Portugalci naselij& vendar le vozkem obalnem pasu.

edtem& ko se Mpanci ne mešajo z domorodkami& pa Portugalci nimajo do njinobeni zadržkov.

MP*/91* 1858/Z*+>*

Mpanski prostor v 3B3 #$. stol. in v #@. stol.

7 Mpaniji vladata 9*55* in G'/*/' (5os reHes +atolicos). 7 Mpanskizgodovini veljata kot najpomembnejša vladarja. ;vedeta špansko egemonijo.

7peljeta mir in red v deželi 1*9T5>* in **


40/41


*ragon je v F #$. stol. v veliki krizi (kuga& gospodarska kriza ? upori kmetov inproblemi s plemi!i). 7 !asu gospodarske krize se v *ragonu uveljavi


41/41


7 svoji roka imajo nkvizicijo& ki pride iz cerkve v roke države& a je ševedno v roka duovnikov. nkvizitorje izmed duovnikov izbere inimenuje kralj. 'ržavi se z izgonom "idov naredi veliko gospodarskoškodo. 7endar pa je za ceno tega država enotna.

Mpanija je tako okoli #$%% versko enotna.Gerdinand je zelo spreten politik. Mpanija postane velika sila& deluje v 9redozemlju(vojne in spori z Grancijo zaradi Rabsburžanov). ma interese v taliji& deluje v9everni *=riki& Portugalski. 8benem pa za!ne tudi z osvajanjem *merike in znaselitveno kolonialno politiko.7mešava se v vse krizna žariš!a v vropi (še bolj pa se to dogaja v !asu Gilipa .).

Štuhec, Zgodnji Novi Vek - Zapiski (3)

Documents

Transcript of Štuhec, Zgodnji Novi Vek - Zapiski (3)